Predstavniki gospodarstva proti zdravstveni reformi: Polni se škaf, ki še vedno zelo pušča

Mačkošek je poudaril, da si želijo zdravstveno reformo, ki bo omogočila kakovostno in dostopno zdravstvo za pošteno ceno. Ugotavljajo, da predlagane spremembe niso celovite, predvsem manjka reorganizacija zdravstvenega sistema. "S predlogom, ki ga imamo na mizi, bi država v prihodnjih petih letih iz rok državljanov potegnila dodatnih več sto milijonov evrov, pri čemer pa ni nobenega zagotovila, da bodo zdravstvene storitve za zavarovance dostopnejše in poraba zbranih sredstev racionalnejša," je opozoril.

"Menimo, da je takšen predlog, kot je danes, treba umakniti," je dodal in opozoril, da je priprava reforme potekala brez sodelovanja socialnih partnerjev. Današnje seje pogajalske skupine v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) se niso udeležili, pač pa zahtevajo izredno sejo ESS na to temo.

Predlog zakona o zdravstvenem varstvu ni podprt s konkretnimi izračuni o vplivih na gospodarstvo in posameznika, pa je opozorila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Dodala je, da se je vlada zavezala k razbremenitvi gospodarstva, medtem ko predlagani zakon širi osnove za plačevanje prispevkov in uvaja novo obvezno zdravstveno nadomestilo.

Kirurg Igor Gregorič: Trenutna zdravstvena reforma vodi v nazadovanje, ne v napredek 

Prispevki bi se za delodajalce lahko zvišali

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je opozoril na nevarnost višjih prispevkov v zdravstvu. Ministrstvo za zdravje namreč v predlogu zakona ne upošteva nobenega od drugih mogočih odhodkov iz zdravstvene blagajne ali pa znižanja prihodkov zaradi nihanj gospodarske aktivnosti.

Tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po njegovih navedbah napol javno priznala, da predlagana zdravstvena reforma vodi v neizogiben dvig obvezne prispevne stopnje za zdravstvo. To je tako za delodajalce kot tudi za vse druge davkoplačevalce nesprejemljivo.