In ta sredstva bo po njegovih besedah treba poiskati v javnih financah, državnem in občinskih proračunih. Če tega ne bi naredili, bodo nastopile težave z EU, ki ne bodo samo načelne, ampak tudi finančne narave, opozarja Gaspari.
Interventni zakon bo pripravljen še v juniju
Kot je napovedal, bo vlada interventni zakon pripravila še v juniju. Dodatnih sredstev pa po njegovih besedah ni mogoče zagotoviti s povečevanjem davkov. "Če ne bomo uredili to na javno-finančnih odhodkih in bomo dvigovali davke, bomo manj konkurenčni. Ker bomo manj konkurenčni, bomo manj prodali. Ker bomo manj prodali, bo manj prihodkov in ker bo manj prihodkov, bo manj prihodkov za javne finance," je še dodal.
Gaspari: Neprimerno je, da je odločila le manjšina
Po Gasparijevih besedah je odločanje na referendumu sicer legitimno, a se mu zdi neprimerno in nekorektno, da o medgeneracijskih sporazumih odloča takšna manjšina prebivalcev, kot se je udeležila referenduma. Kot je dodal, je ta odločila tudi v imenu 300.000 ljudi, ki niso mogli glasovati, ker še nimajo 18 let, bodo pa verjetno nosili glavno breme referendumske odločitve.
Gaspari bi se lahko strinjal s tistimi, ki menijo, da je lahko referendumski rezultat posledica nizke kredibilnosti vlade in ne same vsebine, o kateri se je odločalo. Vendar to po njegovih besedah ne spremeni vsebinskega problema: da je spremembe treba sprejeti.
"Naj odgovor dajo tisti, ki pravijo, da je ta vlada nekredibilna"
Ob tem se sprašuje, kako bodo ljudje sprejeli predlog glavne opozicijske stranke, ki zagovarja t.i. individualne pokojninske račune. Ti so namreč v primerjavi z na referendumu zavrnjeno reformo fiskalno dražji, s stališča solidarnosti pa slabši, pravi Gaspari. Dodaja, da naj "odgovor dajo tisti, ki pravijo, da je ta vlada nekredibilna in bodo morda pri bolj kredibilni vladi pripravljeni sprejeti slabše rešitve".
Ministrstvo: Padec referenduma nas bo stal 460 milijonov evrov
Neuveljavitev pokojninske reforme nas bo stala 300 milijonov evrov v zniževanju javnofinančnih odhodkov ter 160 milijonov evrov letno zaradi dražjega zadolževanja gospodarstva in gospodinjstev, ki bo posledica nižje bonitetne ocene, ocenjujejo na ministrstvu za finance.
Pojasnili so, da je bila vlada pripravljena na padec reforme, zato ima tudi že oblikovano oceno dodatnega potrebnega varčevanja in da so ukrepi že v pripravi. Sporočili so še, da bo Slovenija tudi v prihodnje sledila ciljem, določenim v programu stabilnosti. "Še vedno sta glavna cilja programa stabilnosti jasna: z ekonomskimi politikami zagotoviti makroekonomsko stabilnost ter javnofinančno konsolidacijo - skladno z okrevanjem gospodarstva," so spomnili.
"Zaostritev ukrepov na področju plač in zaposlovanja"
Direktor Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je v zvezi z izidom referenduma dejal, da bo padec pokojninske reforme bo pomenil manj investicij, na področju plač in zaposlovanja pa zaostritev sedanjih ukrepov. "Ker moramo konsolidirati javne finance, neuveljavitev pokojninske reforme pomeni, da bo prišlo do izrinjanja drugih izdatkov." Kakšne bodo posledice neuspeha zakona o delu na črno, ni odgovoril.
Vasle je sicer prepričan, da so spremembe sistemov socialne zaščite glede na demografske spremembe, ki so se že zgodile, predvsem pa zaradi pričakovanega staranja prebivalstva, nujne.
Vasle: Interventni zakon ne more nadomestiti sistemskih sprememb
Glede napovedi vlade, da bo morda sprejela interventni zakon, je pojasnil, da ta "lahko kratkoročno pripomore k ohranjanju primanjkljaja v predvidenih okvirih, ne more pa nadomestiti sistemskih sprememb, ki so nujne za vrnitev naših javnih financ v vzdržne okvire".
"Na strani prihodkov so možnosti precej omejene"
Na vprašanje, kako bi se morala država zdaj spopasti s proračunskim primanjkljajem, pa je odgovoril, da so glede njihove analize za konsolidacijo javnih financ ključni predvsem ukrepi na odhodkovni strani proračuna. "Na strani prihodkov so možnosti precej omejene, mednarodne primerjave pa kažejo, da bi bile spremembe smiselne predvsem pri širjenju davčne osnove (npr. študentsko delo) in pa pri davkih na nepremičnine," je pojasnil.
Svetlik: To je korak stran od socialne države
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v nedeljo dejal, da bo to pomenilo "manj delovnih mest, manj možnosti za podjetništvo in šibkejši obe javni blagajni". "To je korak v napačno smer. To je korak stran od socialne države," je dodal. Na ministrstvu pa so povedali, da ekonomskih posledic padca zakona niso izračunali in da o nadaljnjih ukrepih na področju boja zoper sivo ekonomijo v tem trenutku še ne morejo govoriti.
Semolič: Rezultat referenduma o delu na črno je bil pričakovan
Rezultat referenduma o zakonu o preprečevanju dela na črno je bil pričakovan, pa je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Opozoril pa je, da so sindikati temeljne usmeritve zakona podpirali. "Podpirali smo zaostrovanje sankcij, še zlasti ukrep, da delodajalec, ki zaposluje delavca na črno, tega delavca takoj zaposli za nedoločen čas in plača tudi vse prispevke za nazaj," je povedal Semolič.
"V osnovi smo zakon podpirali. Vendar smo politike tudi opozarjali, da naj glede na razpravo o medsosedski pomoči skušajo doseči takšne rešitve, da problem ne bi pripeljal do natanko tega, kar se je zgodilo," je pojasnil.
"Politiki nas v tem delu žal niso poslušali," je dejal. Meni, da bi lahko sporni člen "mirne duše" opustili. "A žal je za to razmišljanje že prepozno," je dodal.
2
