Pavlinjek: V Sloveniji se ne izplača delati

Slovenija je predraga, zato smo vedno manj konkurenčni. Ker imamo slabši imidž, še vedno nas imajo namreč za nekakšne Balkance, pa tudi zaradi vse nižjih bonitetnih ocen države, so naši izdelki na globalnem trgu vsaj za petino cenejši od konkurenčnih. To je realnost, opozarja Štefan Pavlinjek, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, ki pravi, da prav zato domačim podjetjem zmanjkuje denarja za akumulacijo in razvoj.

Razmere v Sloveniji so vse težje, kako ocenjujete naš gospodarski trenutek? Smo že dosegli dno?

Težko je reči, ali smo že dosegli dno. S krizo gradbeništva smo menili, da smo dosegli dno, vendar zdaj se šele jasno kažejo posledice, ki jih je kriza v gradbeništvu potegnila za sabo. Gradbena kriza je za sabo potegnila marsikateri del obrtništva, ki nam danes zelo manjka. Kakorkoli bomo že gradbeništvo oživljali, če ga že bomo, je to katastrofalno, ker tudi če država najde denar za infrastrukturne projekte, bo šel ta v druge roke, avstrijske, ker so v glavnem le njihova podjetja v "kondiciji", da v Sloveniji naredijo kaj velikega.

Kje je bila storjena izvorna napaka pri propadanju gradbeništva?

Prva napaka je bila, da smo v gradbeništvu "stajkunizirali" lastnino, še večja napaka pa je bila, da so banke financirale projekte, ni pa bilo strogega nadzora nad temi podjetji, kaj se je dejansko v njih dogajalo. Pri nas je bila zadolženost podjetja dvestokrat, tristokrat večja, kot je bila njegova vrednost … to ni normalno. Tako preprosto ni šlo!

Kaj je največji problem slovenskega gospodarstva, globoka zadolženost podjetij, vse manjša konkurenčnost podjetij?

Konkurenčnost je bistvena za Slovenijo, po drugi strani pa tudi ne spodbujamo gradbene aktivnosti. Graditev malih objektov, obnova vrtcev, šol, energetsko varčna gradnja in obnova objektov, to so priložnosti. Pri tem bi imela lahko tudi domača podjetja (mala in srednja) in zlasti obrtniki veliko dela. Zdaj so žal ta podjetja in obrtniki brez dela, ker ni naložb, ker je kreditični krč. Če bi imela država kreditni (posojilni) potencial, bi bilo vse veliko lažje. Moram pa opozoriti, da se spremembe odvijajo prepočasi. Dokler bomo imeli legalno in še sindikalno vlado, bo težko rešiti vse nakopičene težave. V državi, kjer ima sindikat takšno moč, ni mogoče uravnavati reformnih procesov, ki jih Slovenija nujno potrebuje.

Pri nas radi modrujemo o dragi delovni sili (predraga država, op.p.), pa vendar nekatere študije kažejo, pa tudi posamezni sindikalisti poudarjajo, da slovenski delavec ni predrag …

Jasno, če ne bi bilo drage države. Država je preprosto predraga in pika. Ko smo v OZS delali primerjave med delavci v Sloveniji in Avstriji pri enaki bruto plači, smo ugotovili, da v Avstriji zaposleni zaslužijo tristo evrov več. To je realnost, kar pomeni, da smo zaradi predrage države manj konkurenčni. Je pa še nekaj kristalno jasno, nižanje bonitetnih ocen tudi povzroči, da v Sloveniji ne moremo delati za enako ceno kot kolegi v EU. Ker imamo slabši imidž, še vedno nas imajo namreč za nekakšne Balkance, za počasi propadajočo državo, posledica tega pa je, da so naši proizvodi na globalnem trgu minimalno za petino cenejši. Kar pa pomeni, da zmanjka denarja za akumulacijo, za razvoj. Zmanjka torej kakovostnega denarja, ki bi nas lahko tudi v tehnološkem pogledu obdržal v krogu evropskih konkurentov.

Kako to rešiti? Čez noč se ne da nič narediti, to je jasno, vendar kje so srednjeročne, dolgoročne rešitve?

Začeli naj bi z javnim sektorjem in rezanjem stroškov. Mi smo se igrali s plačami v javnem sektorju in jih dvigovali. V gospodarstvu jih nismo dvigovali, temveč so se od leta 2008 naprej zniževale, danes jih zelo zelo počasi dvigamo. Problem v Sloveniji je tudi nizka storilnost, nadomestilo (denar), ki ga brezposelni dobi na Zavodu za zaposlovanje, je previsoko, zato mnogi raje delajo na črno (siva ekonomija, op.p.) in hkrati prejemajo nadomestilo z zavoda. Če dobiš štiristo evrov z zavoda in poleg tega delaš na črno za pet evrov na uro, dobiš na mesec še osemsto evrov, davka ne plačaš, ker delaš na črno, vrtca za otroka ti ni treba plačati in še kakšne druge bonitete se naberejo, potem pa ugotovimo, da se v Sloveniji res ne izplača delati.

Kaj torej narediti, da bi to presekali?

Mi moramo preprečiti sivo ekonomijo!

To poslušamo že več kot desetletje, pa ni nobenega učinka …

Kazni za to, če te dobijo, da na črno delaš ali zaposluješ, bi se morale občutno povečati, pri nas pa tak prekršek stane tristo evrov. Poglejte Avstrijo, tam je kazen za delo črno tri tisoč evrov, ne glede na socialni status prekrškarja, pa seveda tudi tri tisočake za delodajalca. Zakaj se bojimo, da bomo naredili socialni nered, če bi dvignili kazni? To je nerealna bojazen. Če se voziš skozi Slovaško, ima skoraj vsaka druga hiša razobešeno "tablo", da nekdo v njej nekaj dela, nekaj proizvaja in državi nekaj prispeva. Jaz vedno zagovarjam dvig cenzusa za pavšalno obdavčitev, ljudje naj delajo in državi tudi nekaj za svoje delo plačajo. Zaposlenemu pa bo tekla delovna doba in vsaj za svojo pokojnino bo prispeval. Žal v Sloveniji pečat brezposelnosti ni sramoten, saj se mnogi najbrž tolažijo s tem, da bodo delali na črno.

Za nekatere je siva ekonomija socialni korektiv, ki ga slovenska država tako ali drugače dopušča …

Zakaj, saj gre za denar države? Država bi lahko zaslužila! Mi se za okoli tri milijarde na leto zadolžimo, okoli deset milijard evrov gre mimo proračuna, če bi država od te vrednosti zaslužila tri milijarde, se nam ne bi bilo treba zadolževati. Preprosta računica! Država pač mora napraviti red in ne le poslušati zagovornikov socialne komponente.

Ja, vendar mnogi tudi v opoziciji že trdijo, da socialne države v Sloveniji skorajda ni več, da je umrla.

Res je sociala pri nas nepravična, nepravično je porazdeljena. Tistim, ki bi lahko delali, ne bi bilo treba, da so na plečih sociale, vendar so na zavodu za zaposlovanje in ne delajo. So pa ljudje, ki so nezaposlljivi, pa ne morejo delati … in nimajo nadomestila, to je žalostno.

Govorite o slovenski realnosti, pa vendar se nič spremeni, nič se ne zgodi … Zakaj? Na drugi strani pa mladi perspektivni kadri veselo "bežijo" čez mejo, veliko govorimo o škodljivem begu mladih slovenskih možganov na tuje, pa se nič ne spremeni.

Žal, vendar samo mladi nas lahko rešijo, ker niso obremenjeni s preteklostjo, ker niso obremenjeni s politiko, temveč hočejo ustvariti kariero in želijo imeti dobro prihodnost, dobre možnosti za življenje …

Kaj Slovenija ta hip najbolj potrebuje? Kreditni krč se ne konča in še kar naprej potaplja domača podjetja …

Zame je največji problem pri nas lastnina. Slovenija se ni olastninila, preprosto je preveč podjetij v državnih rokah.

Kaj bi vi prodali, deleže katerih državnih podjetij bi prepustili tujcem?

Slovenija je fenomen. Pri nas je pokradenega veliko denarja iz podjetij, to si upam povedati. Žal ta denar iz tujine ne pride nazaj domov. Če bi vsaj desetina tega denarja oblikovala konzorcij, bi brez težav lahko s tem denarjem kupili Mercator. Jasno pa se ta denar ne upa (njegovi lastniki ga ne upajo, op.p.) vrniti v Slovenijo. Danes so največji problem podjetja, ki niso olastninjena. Olastninjena pa niso zato, ker pač vsaka politika drži svoj piskerček poleg ... Problem je v upravljanju teh državnih podjetij. Nadzorniki so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni za svoja ravnanja, sprašujem pa se, ali je že kdo od njih kdaj zares odgovarjal za svoje delo? Nihče! Naredimo zakon, potem pa ga ne spoštujemo, zelo kruto. V nekdanji državi smo imeli Slovenci zelo dobre menedžerje, zdaj jih žal nimamo, ker smo jih preprosto odgnali. Nekaj jih je pobegnilo v pogoj, mladih menedžerjev pa preprosto nismo vzgajali. To je realnost. Zato tudi nimamo kakšnega slovenskega menedžerja v velikem globalnem koncernu. Imamo samo "priučene" menedžerje, to je velik problem. Treba je tudi vedeti, da resen in uveljavljen menedžer ne bo delal za šest tisoč evrov.

Prenizka plača?

Zagotovo! Če "zunaj" v ZDA prevzameš vodenje podjetja, dobiš lepo menedžersko plačo in določeno število obljubljenih delnic podjetja. Zato kot menedžer razmišljajš, da bodo delnice še zrasle, če bo podjetje dobro poslovalo, zato ima vsak tuji menadžer tak interes. Še enkrat pravim: pri nas je problem lastnina, ki ni očiščena, potem pa ni podjetniškega razmišljanja. Žal je tako …

Kako bi vi kot podjetnik zagnali gospodarstvo. Že dolge mesece govorimo o tem, pa se skoraj nič ne zgodi, podjetja še naprej propadajo, vse več ljudi je na zavodu za zaposlovanje, nekakšen začaran krog …

Težko je v takšnih razmerah delati zgodbo, ker jo dejansko delaš na novo. Imamo kar precej malih in srednjih podjetij, ki so zelo uspešna, nekatera so se tudi olastninila, vendar niso v središču zanimanja. Ne obešamo jih na veliki zvon. Gospodarstvo je mogoče zagnati z ustrezno zakonodajo: prvič s primerno delovno pravno zakonodajo, s fleksibilnostjo delovne sile, ki koristi brezposelnim in tistim, ki zaposlujejo (delodajalcem, op.p.), in seveda tudi s kreditno politiko. Pa s pozitivnim razmišljanjem vseh, ker to, kar se dogaja zdaj, škodi vsemu slovenskemu narodu.