Največji davčni dolžnik državi dolguje več kot 24 milijonov evrov

Ministrstvo za finance pripravlja zasnovo rešitve za objavo večjih dolžnikov, ki s plačilom davkov zamujajo daljši čas, poroča časnik Finance. Razkritje dolžnikov je v javnem interesu – da bi se izognili objavi, bi bili zavezanci bolj pripravljeni izpolnjevati svoje davčne obveznosti. Kot še poroča časnik, največji davčni dolžnik državi dolguje več kot 24 milijonov evrov od sto največjih dolžnikov pa jih je 58 v stečaju, nekaj pa v prisilni poravnavi. Podatke o davčnih neplačnikih razkrivajo nekatere evropske države, denimo Švedska, Finska, Irska, Norveška, Estonija, Portugalska, Španija in kot zadnja Hrvaška. Simič med drugim predlaga, da se vzpostavi sledenje davkov in prispevkov Nekdanji direktor Dursa, sicer davčni svetovalec, Ivan Simič vladi predlaga, naj ob spremembi zakonodaje za razkritje davčnih dolžnikov sočasno spremenijo še predpise, da bomo tudi davkoplačevalci lahko vedeli, kako se porablja naš denar. "Dokler pravna oseba, tudi z občasnimi zamudami zaradi plačilne nediscipline, v državni proračun nameni več kot 34 odstotkov letnih prihodkov, želimo tovrstno ureditev in nadzor," je dejal.

Hribar Milič: Objavi nasprotujemo, ker je v Sloveniji nizka pravna varnost "Objavi davčnih neplačnikov nasprotujemo zato, ker je v Sloveniji nizka pravna varnost, postopki na sodiščih pa so dolgotrajni, posebej ko gre za stečajne postopke. Marsikatero izmed teh podjetij, torej stečajni upniki, je tu nedolžno in nad temi podjetji bi se z objavo neplačnikov izvajala medijski linč in pritisk javnosti. To bi vplivalo na poslovanje in bonitete podjetij. Zato menim, da je odgovor v učinkovitem delovanju sodstva, ne pa da z medijskim linčem kaznujemo podjetja, ki velikokrat niso ničesar kriva," pa je povedal Samo Hribar Milič, predsednik GZS.

Na finančnem ministrstvu po poročanju Financ o Simičevih predlogih pravijo, da v luči varčevalno naravnane javne porabe ministrstvo v okviru svojih pristojnosti prouči vse konstruktivne predloge o možnostih varčevanja. "Do konkretnih predlogov se ne opredeljujemo, poudarjamo pa, da mora možnost prihrankov in morebitne spremembe zdajšnje zakonodaje na posameznem področju proučiti posamezno resorno ministrstvo, v zakonodajni okvir katerega sodijo konkretni javni izdatki," so sporočili.