Slovenska podjetja na tujih trgih ustvarijo zgolj 30 odstotkov vseh prihodkov, počasneje kot v državah iz soseščine pa slovenski izvoz tudi okreva po krizi.
Kako uspešno na tuje trge, so danes v Ljubljani razpravljali člani strateškega sveta za internacionalizacijo, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Hribar Milič: Slovenija na prebivalca izvozi skoraj petkrat toliko kot na primer Grčija
Kot je uvodoma pojasnil prvi mož GZS Samo Hribar Milič, Slovenija na prebivalca izvozi skoraj petkrat toliko kot na primer Grčija, po drugi strani pa nam tisti kazalci, ki kažejo učinkovitost izvoznih strategij, ne kažejo tako dobre slike. "Vse manj slovenskih izvoznikov realizira vse več slovenske blagovne menjave," je poudaril ter spomnil, da ena od priložnosti za pospešitev gospodarskega razvoja Slovenije ostaja usposabljanje malih in srednje velikih podjetij pri osvajanju tujih trgov.
Tudi s tem namenom so na GZS po vzoru podobnega avstrijskega programa oblikovali program Go International Slovenia. Pri njegovem oblikovanju sodelujejo predstavniki praktično vseh zainteresiranih skupin, podprlo ga je skoraj 400 gospodarstvenikov. A kljub temu se s programom še ni zgodilo nič, saj za njegovo realizacijo ni virov. Hribar Milič je zato obljubil nadaljevanje lobiranja pri tistih, ki bi programu lahko vdihnili življenje.
Cantarutti: 800 podjetij realizira prek 85 odstotkov vsega izvoza
100 slovenskih podjetij realizira skoraj 60 odstotkov vsega slovenskega izvoza, 800 podjetij jih realizira prek 85 odstotkov vsega izvoza, pa je poudaril direktor Centra za konkurenčnost pri GZS Aleš Cantarutti. Od 11.000 registriranih izvoznikov je več kot 9000 takih, ki izvažajo le na trge nekdanje Jugoslavije. Prav k izboljšanju teh in podobnih številk naj bi prispeval program Go International Slovenia.
Podporo in ideje za tak program išče GZS v svojem strateškem svetu za internacionalizacijo, ki je zasedal danes. Gospodarstveniki so večinoma opozarjali na težave, s katerimi se srečujejo v praksi; izpostavili so problematična področja, kot so birokracija, visoki stroški dela v Sloveniji, neprepoznavnost Slovenije kot blagovne znamke ter slaba podpora s strani državnih institucij.
"Slovenska podjetja so naklonjena postopnemu vstopanju na tuje trge"
Marjan Hribar z direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu je pojasnil, da na ministrstvu oblikujejo akcijski načrt na področju internacionalizacije, zato je GZS in podjetja pozval k sodelovanju. Dodal pa je tudi, da so v zadnjem času na gospodarskem ministrstvu uspešno pritegnili nekaj tujih investicij, pogodba je na primer že podpisana s tujimi investitorji v mariborski TVM.
Na drugi strani je Andreja Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete opozorila, da raziskave kažejo, da tisti, ki uspejo, hkrati vstopijo na več trgov naenkrat in z več produkti. Slovenska podjetja pa so še naprej naklonjena postopnemu vstopanju na tuje trge. Kot problematična področja je izpostavila tudi beg slovenskih podjetij ter nadarjenih mladih posameznikov v tujino. Prav tako bi podjetja morala bolj sistematično delat na kadrih, ki bi bili pripravljeni oditi v tujino.
"Vztrajanje pri zelo enostavnih oblikah vstopa na tuji trg"
Jakličeva je opozorila, da bi moral biti pri programih državne pomoči večji poudarek namenjen učinku pomoči ne le na delovna mesta, pač pa na internacionalizacijo. Dodala je še, da morajo biti bolj inovativna in fleksibilna ne le slovenska podjetja, pač pa tudi podporne institucije.
Da je internacionalizacija slovenskih podjetij še vedno preveč postopna in počasna, je menila tudi Maja Makovec Brenčič z ljubljanske ekonomske fakultete. Prav tako je problematično dejstvo, da slovenska podjetja še naprej vztrajajo pri zelo enostavnih oblikah vstopa na tuji trg, kar pa za kredibilnost ni najboljše. Prav tako je majhen delež nastopa z lastnimi znamkami končnih izdelkov.
Finančni vidik: prezadolženost slovenskih podjetij
Da slovensko gospodarstvo ni uspelo krize izkoristiti za prestrukturiranje, pa je opozoril predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. Podjetja v primerjavi z nekaj leti nazaj ne prevzemajo več enakih tveganj, prav tako pa je problematično nepovezovanje slovenskih izvoznikov. S finančnega vidika pa je problematična prezadolženost slovenskih podjetij, je še menil.
1
