Merklova: Podpora pomoči bankam; sprememba pogodbe ni tabu

Poleg tega je poudarila, da sprememba pogodbe EU ne sme biti tabu, če bo treba pravno ureditev unije prilagoditi realnosti. Merklova podpira usklajeno evropsko dokapitalizacijo bank, "če bo obveljalo skupno stališče, da banke nimajo dovolj kapitala glede na trenutne razmere na finančnih trgih". Ob tem je poudarila, da je za takšno dokapitalizacijo treba opredeliti merila, in to hitro. "Čas pritiska, zato je treba to storiti hitro" "Čas pritiska, zato je treba to storiti hitro," je opozorila nemška kanclerka in spomnila, da so za trge pomembni rezultati. Ob tem ni izključila, da bi lahko o tem govoril vrh unije na zasedanju 17. in 18. oktobra, a poudarila, da morajo merila opredeliti eksperti. Kanclerka poudarila, da je nujno ustrezno komuniciranje med EU in ZDA Nemška kanclerka je v tem kontekstu poudarila tudi, da je nujno ustrezno komuniciranje med EU in ZDA, ne pa "kritične opazke" na račun drug drugega. Na nujnost ukrepanja v pomoč bankam je sicer Evropo ponovno opozoril Mednarodni denarni sklad (IMF). Barroso: Sprememba pogodbe bo morda potrebna za krepitev integracije Svojih besed glede spremembe pogodbe Merklova ni želela podrobno pojasniti, jih je pa interpretiral predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Sprememba pogodbe bo morda potrebna za krepitev integracije, je dejal in dodal, da tako "tolmači duh predloga". Ob tem je Barroso zatrdil, da nikakor ne gre za prelaganje odločitev, ki jih je treba sprejeti zdaj. Morebitna sprememba pogodbe po njegovih besedah "ni izgovor" za neukrepanje. Poudaril je tudi, da je pogled v smeri več, ne manj Evrope, dober znak za trge. Merklova: Grčija mora ostati del območja evra Nemška kanclerka je komentirala tudi položaj Grčije, pri čemer je ponovno poudarila, da "Grčija mora ostati del območja evra". Glede drugih odločitev v povezavi s to državo pa je dejala, da bo Nemčija najprej počakala na poročilo trojke o vzdržnosti grškega dolga.

"Evropa je na križišču" Tako Merklova kot Barroso sta poudarila, da je "Evropa na križišču". Barroso je menil, da je prava pot "evropski preporod". Merklova pa verjame, da Evropa lahko reši svoje težave, če jo bodo vodili skupni evropski ideali.

Barroso: Nemčija je Evropi na mnogih področjih pokazala pot Šef komisije je ob tem poudaril, da nujnosti skupnega ukrepanja in pomena Evrope nikjer ne razumejo bolje kot v Nemčiji. Nemčija je po Barrosovih besedah Evropi "na mnogih področjih pokazala pot" in je evropski "gospodarski zgled". Ob tem se je Barroso Nemčiji zahvalil za potrditev razširjenega začasnega kriznega sklada (EFSF) - in to priložnost izkoristil za poziv Slovaški, naj stori enako - in za dober odziv na komisijin predlog za uvedbo evropskega davka na finančne transakcije.

"Evropa ne more biti uspešna brez Nemčije in tudi Nemčija ne brez Evrope" Prav tako je Barroso pozdravil predlog Berlina in Pariza za redna srečanja voditeljev držav v območju evra, potem ko je nedavno kritiziral njune predloge za "gospodarsko vlado" območja evra, češ da je "gospodarska vlada" komisija in da nove institucije niso potrebne. "Brez Nemčije ne bi imeli EU, kakršno imamo. Vaš prispevek je ključen. Evropa ne more biti uspešna brez Nemčije in tudi Nemčija ne brez Evrope," je še dejal Barroso. Merklova pa je zatrdila, da je Nemčija naklonjena krepitvi EU, saj želi bolj stabilno in konkurenčno unijo.

O skupnih evrskih obveznicah, ki naj bi jih še letos predlagala Evropska komisija, Nemčija pa jim ostro nasprotuje, na novinarski konferenci Merklove in Barrosa ni bilo govora. Merklova se je na sedežu Evropske komisije v Bruslju sestala z Barrosom in udeležila rednega tedenskega sestanka evropskih komisarjev. Pozneje pa se je odpravila še v Evropski parlament na srečanja s predsednikom Jerzyjem Buzekom in vodji političnih skupin.

V EU zavedanje o nujnosti ukrepanja v pomoč ranljivim bankam Med finančnimi ministri držav v območju evra sicer obstaja zavedanje o nujnosti usklajenega ukrepanja v pomoč ranljivim evropskim bankam, je povedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Evropski komisar Rehn je po torkovem zasedanju dejal, da v EU "vse bolj prevladuje mnenje o potrebi po usklajenem evropskem pristopu" za zaščito evropskega bančnega sektorja pred negativnimi vplivi dolžniške krize. "Med ministri obstaja občutek nujnosti ukrepanja in moramo se premakniti naprej," je dejal Rehn. "Kapitalski položaj evropskih bank je treba okrepiti za zagotovitev dodatne varnosti in zmanjšanje negotovosti," je poudaril.

Finančni ministri brez konkretnega dogovora O usklajenem, evropskem pristopu k reševanju najbolj ranljivih evropskih bank, so v ponedeljek in torek v Luksemburgu razpravljali finančni ministri EU, a konkretnega dogovora še niso sprejeli. Voditelji območja evra so se sicer na izrednem zasedanju 21. julija dogovorili o povečanju prožnosti začasnega kriznega sklada (EFSF), kar med drugim pomeni, da bo lahko ta uporabljen tudi v pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je po ponedeljkovem zasedanju dejal, da so dosegli dober napredek v razpravi o podrobnostih glede prožnosti EFSF, še posebej glede dokapitalizacije bank. Ta razprava naj bi bila končana do naslednjega sestanka evroskupine.

Križanič: Razmere so "kritične" zaradi počasne odzivnosti evroskupine Slovenski finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič je v torek opozoril na to, da so razmere "kritične" zaradi počasne odzivnosti evroskupine in izrazil zaskrbljenost nad negativnim vplivom dolžniške krize na medbančni kapitalski trg. Ob tem je opozoril na probleme v Sloveniji ob morebitni kontaminaciji medbančnega trga, češ da bodo v tem primeru vse banke v Sloveniji pod velikim pritiskom, kje dobiti nove vire, kar bo privedlo do pritiskov na gospodarstvo in po najslabšem scenariju do precejšnje recesije.

"Vsi so rekli, da je velika skrb to, da se bo zaskrbljujoč razvoj na finančnih trgih stopnjeval v bančno krizo," je v torek dejal tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in dodal, da bodo vsi ministri držav v območju evra na naslednjem srečanju predstavili načrte v podporo bankam.

Francosko-belgijska banka Dexia bi lahko bila prva ustanova, ki bo žrtev dolžniške krize v območju evra Na nujnost ukrepanja za zaščito bančnega sektorja sicer najbolje opozarja francosko-belgijska banka Dexia, kateri grozi, da bo prva velika evropska finančna ustanova, ki bo žrtev dolžniške krize v območju evra. Dexia ni bila med osmimi najbolj ranljivimi evropskimi bankami, ki so padle na julijskih testih. Prav tako ni bila med 16 bankami, ki so teste za las prestale, zato se mnogi sprašujejo o smiselnosti in verodostojnosti takšnih testov. Med 16 evropskimi bankami, ki so za las prestale julijske stresne teste, je tudi Nova Ljubljanska banka (NLB). Že lanski stresni testi so bili tarča podobnih kritik, ker niso pokazali dejanskega stanja v irskem bančnem sektorju, zaradi katerega je morala država lani zaprositi za mednarodno finančno pomoč. A nato so vsi zatrjevali, da so letošnji testi veliko boljši. V Evropski komisiji so v odzivu na kritike stresnih testov v primeru Dexie poudarili, da "slika danes ni taka kot julija" in da je zaostritev dolžniške krize vplivala na bančni sektor, tako da so razmere "dva meseca pozneje pač slabše".