Britta Bilać nova članica Hrama športnih junakov

Trendi Britta Bilač: Zgodovino sem pustila za seboj

Bilać je na evropskem prvenstvu v Helsinkih postala evropska prvakinja v skoku v višino s še vedno veljavnim slovenskim rekordom dveh metrov. Med številnimi drugimi uspehi je bila tudi članica ženske reprezentance, ki se je 8. junija 1997 v tedanji prvi ligi evropskega pokala v Dublinu s povsem nepričakovano osvojitvijo prvega mesta prebila v tedanjo superligo. To prej in potem ni uspelo nobeni slovenski ekipi.

Naslednje leto so reprezentantke konec junija v tekmovanju elitne skupine v ruskem Sankt Peterburgu zasedle zadnje, osmo mesto. Edino posamično zmago v dvodnevnem tekmovanju je na 100 m ovire dosegla Brigita Bukovec. Slednja je prva slovenska športnica, ki je po osamosvojitvi osvojila olimpijsko kolajno na poletnih igrah, srebrna je bila v Atlanti leta 1996.

Tudi Bukovec bo med tem ekipnim EP sprejeta v Hram športnih junakov skupaj s skakalcem Francijem Petkom, svetovnim prvakom leta 1991. To se bo zgodilo v soboto ob 14.15 pred začetkom prvega dne druge lige. Pozneje letos bo član hrama postal še Andraž Vehovar, ki je tako kot Bukovec olimpijsko srebro osvojil na igrah v Atlanti, kjer je bil drugi v kajaku na divjih vodah.

Britta Bilać, rojena 4. decembra 1968 v Saalfeldu, je prvi veliki uspeh dosegla še v dresu reprezentance Vzhodne Nemčije, ko je bila leta 1990 v Glasgowu na dvoranskem evropskem prvenstvu druga.

P Foto: Jure Banfi o poroki z Borutom Bilaćem je leta 1992 začela tekmovati za Slovenijo, ko je bila na dvoranskem evropskem prvenstvu v Genovi četrta. Nastopila je tudi na prvih poletnih olimpijskih igrah samostojne Slovenije v Barceloni, kjer je bila 15.

Že naslednje leto pa je Sloveniji priskakala prvo zmago, ko je postala sredozemska prvakinja v Francoskem Narbonnu. Leta 1994 je v polnem sijaju zablestela na evropskem prvenstvu v Helsinkih, kjer je postala evropska prvakinja, dosežek ji je prinesel tudi naziv športnice leta 1994. V nadaljevanju te sezone je zmagala še na svetovnem pokalu v Londonu.

Še eno medaljo slovenski atletiki je prinesla s tretjim mestom na sredozemskih igrah leta 1997 v Bariju. Svetovno prvenstvo v Atenah leta 1997, kjer je bila sedma, je bilo njeno zadnje veliko tekmovanje za slovensko reprezentanco.

"Lepo, da se kdo še spomni"

"Počutim se stara," je po prejetju v šali sprva dejala nekdanja atletinja. "Seveda sem počaščena. To je nekako tako, kot bi včeraj še tekmoval, zdaj pa dobiš nagrado za svoje pretekle uspehe, kar je malo hecno. A je lepo, da se kdo še spomni," je dejala Bilać.

"Ko te takole povabijo in podarijo pokal, je prav luštno. Uživam v pogledu, kako je vse tukaj lepo. Že prej sem rekla, da bi kar šla 'zacahnit' zalet," je še dodala nekdanja skakalka v višino, ki je kariero končala po hudi poškodbi ahilove tetive.

DŠNS je Hram slovenskih športnih junakov, ki domuje v zelenem ringu ljubljanske dvorane Stožice, odprlo leta 2011, ko je kot prva na prireditvi Športnik leta vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja. V naslednjih letih je oziroma bo letos svoje mesto v hramu našlo skupaj 63 posameznikov, veslaški osmerec iz olimpijskih iger v Tokiu leta 1964 ter tri generacije košarkarskega kluba Olimpije.

Prvič v zgodovini je namreč 3. junija predlani DŠNS v hram sprejelo ekipo oziroma moštvo, med športne legende so bile umeščene tri generacije ljubljanskega kluba, ki je med drugim šestkrat postal prvak Jugoslavije in leta 1994 osvojil evropski pokal.

Sportal Velik jubilej slovenske atletike in sijajno naključje ob njem