Letos po napovedih vlade 2,2-odstotna gospodarska rast

V prihodnjem letu se bo gospodarska rast še nekoliko pospešila in bo znašala 2,6 odstotka. Ključni dejavnik rasti bo tudi v prihodnje izvoz, a ne v tolikšni meri kot v preteklosti. Struktura slovenskega izvoza se je spremenila Kot je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle, se je struktura slovenskega izvoza spremenila, zato izvoz ne bo več v tolikšni meri kot v preteklosti spodbujal rasti. Če se je v preteklosti ob enoodstotnem povečanju mednarodnega povpraševanja slovenskih izvoz povečal za 1,2 odstotka, bo zdaj tolikšna rast mednarodnega povpraševanja pomenila le 0,8-odstotno rast izvoza. K rasti bo pomembno prispevala domača potrošnja Pomemben prispevek k rasti bo imela letos domača potrošnja, pri čemer bo zasebna razmeroma skromna in se bo povečala le za 0,7 odstotka. Kot poudarja Vasle, se bo to odražalo tudi na trgu dela, kjer se bodo razmere letos še poslabšale, a manj izrazito kot lani. Še naprej rast brezposelnosti Letos bo povprečno število delovno aktivnih za 1,2 odstotka nižje kot lani, v 2012 pa Umar pričakuje 0,3-odstotni padec. Število brezposelnih naj bi letos doseglo okoli 114.000, prihodnje leto naj bi bilo blizu 116.000, povprečna stopnja registrirane brezposelnosti pa se bo povečala na 12,1 odstotka letos in na 12,3 odstotka v 2012.

Država je medtem sprejela določene varčevalne ukrepe, ki so predvideni v proračunih za letos in prihodnje leto. Tako bo letos državna potrošnja pozitivno prispevala h gospodarski rasti, a bo ta prispevek skromnejši kot v preteklih letih; letos bo znašal 0,8 odstotka, v 2012 pa 0,6 odstotka.

Napovedujejo oživitev investicij Letos je pričakovati oživitev investicij. Potem ko so se te lani zmanjšale za skoraj sedem odstotkov, je letos po napovedih Umarja pričakovati njihovo skoraj triodstotno rast, v 2012 pa 4,5-odstotno. Gre predvsem za investicije, ki jih podjetja namenjajo za opremo in stroje. Izrazita negativna gibanja v gradbeni dejavnosti se bodo postopoma umirjala, vendar v posameznih segmentih gradnje, zlasti stanovanjski, tudi letos ni pričakovati rasti.

Medletna inflacija naj bi znašala tri odstotke Letošnja medletna inflacija naj bi znašala tri odstotke, v prihodnjem letu pa naj bi se ta ob predpostavljeni počasnejši rasti cen surovin znižala na 2,7 odstotka. Primanjkljaj tekočega računa se bo letos povišal na 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v 2012 pa na 2,4 odstotka BDP. Primanjkljaj v blagovni menjavi se bo letos povišal, prihodnje leto pa nekoliko zmanjšal.

Predvidena je 2,5-odstotna nominalna rast plač Nominalna rast plač bo letos predvidoma znašala 2,5 odstotka, v 2012 pa 3,8 odstotka. Zasebni sektor letos predvideva 3,3-odstotno rast plač, ponovno višjo rast pa je ob postopni krepitvi gospodarske aktivnosti pričakovati v 2012 (za 4,3 odstotka). V javnem sektorju se bo povprečna bruto plača letos nominalno povečala le za 0,3 odstotka, v 2012 pa naj bi se glede na trenutno veljavne dogovore okrepila na 2,5 odstotka.

Kot navaja Umar, so možnosti za hitrejše okrevanje gospodarstva zožene zaradi pešanja konkurenčnosti gospodarstva, zaostrenega finančnega okolja ter poslabšanja javnofinančne situacije. Tveganja za uresničitev pomladanske napovedi prihajajo predvsem iz mednarodnega okolja.

Razmere v najpomembnejših trgovinskih partnericah bodo slabše kot lani Po Vasletovih pojasnilih bodo gospodarske razmere v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije letos nekoliko slabše kot lani, cene surovin (hrana, nafta) še naraščajo, najpomembnejše tveganje pa predstavljajo spremenjene razmere na finančnih trgih, zaradi katerih se povečuje cena zadolževanja.

Če pokojninska reforma ne bo uveljavljena, bi bila rast lahko nižja Prav pokojninska reforma bi lahko po opozorilih ene od bonitetnih agencij sprožila spremembo dojemanja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. Če reforma ne bo uveljavljena, bi bila gospodarska rast lahko nižja od zdaj napovedane.

Pahor: Gospodarstvo bi z nekaterimi reformami okrevalo hitreje Slovensko gospodarstvo okreva, a bi lahko okrevalo hitreje, če bi hitreje sprejemali varčevalne in nekatere druge strukturne reforme, ki so pomembne za spodbujanje konkurenčnosti, medtem ugotavlja premier Borut Pahor. "V tem smislu lahko gledamo na prihodnost z zmernim optimizmom," je zatrdil predsednik vlade in poudaril, da je usoda države v veliki meri odvisna od nas samih, ne pa v celoti.

"Vlada je nadoknadila primanjkljaj pri uveljavljanju ukrepov Pri izvajanju izhodne strategije je vlada nadoknadila primanjkljaj pri uveljavljanju ukrepov, zakoni so sprejeti, je dejal Pahor. Vlada bo tako nekatere strukturne probleme odpravila, nekateri pa še ostajajo. Glede uresničevanja prioritet do konca leta so po besedah predsednika vlade narejeni pomembni premiki; trije zakoni so pod streho, štirje so v državnem zboru, eden bo prihodnji teden na vladi.