Ob izjemno slabem vremenu bo letošnji pridelek hmelja eden najslabših v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih, lahko bi govorili že o katastrofi, opozarja hmeljar Jože Ribič.
Tako pesimistično ob začetku obiranja hmelja razmišlja Jože Ribič, hmeljar iz Zgornjih Roj pri Šempetru v Savinjski dolini, ki mu je za to leto pripadla tudi čast hmeljarske starešine in zastopanja ceha.
Brez namakalnih sistemov ob suši ne bi bilo ničesar
Kot pravi, so zaradi mokre pomladi v hmeljiščih deset dni zamujali s prvimi spomladanskimi deli. "Zaradi hladnega vremena je hmelj le počasi priraščal, ko je že postalo toplo, pa ni bilo padavin, na koncu pa suša, ki še kar traja. Vmes sta se zgodila še neurje in toča, tako da so bili poganjki ponekod popolnoma uničeni," vremenske nevšečnosti opisuje Ribič.
Sogovornik poudarja, da se za pridelek hmelja lahko zahvalijo namakanju. Brez tega ga praktično ne bi bilo, sploh na prodnatih zemljiščih.
Nekaj upanja ostaja do srede septembra
"No, saj se morda do konca obiranja hmelja sredi septembra še kaj popravi, zato pri poznejših sortah celei in bobeku še računam na dež, pri zgodnji, kot je savinjski golding, pa bo pridelek zagotovo 50 odstotkov manjši, enako slabo je z auroro. Za zdaj kaže, da bo donos le kakšnih 900 kilogramov po hektarju, ob dobrih letinah pa je bil tudi 1800 kilogramov na hektar," ocenjuje Jože Ribič, ki razpolaga s petimi hektarji hmeljarskih površin.
Tako letos iz hmeljarjenja pričakuje le za okrog od 30 do 35 tisoč evrov prihodkov, v boljših časih pa jih je bilo tudi za 50 tisoč evrov.
Vedno hujši pritisk na odkupne cene
Kot še pravi Jože Ribič, ima za letos že podpisane pogodbe o prodaji, vendar pa dogovorjenih količin ne bo mogel doseči, pritisk na nižanje odkupnih cen pa je vedno hujši. "Pri pogodbah, ki so mi potekle lani, so bile odkupne cene kar dobre, a sem z aneksi, če sem hotel imeti hmelj plačan, moral pristati na nižje cene zaradi ogromne ponudbe na svetovnem trgu," pojasnjuje Ribič. Zaradi slabe letine pa meni, da bo nekaj hmelja mogoče prodati tudi na prostem trgu.
Tudi velik živinorejec, a razmišlja o krčenju črede
Poleg hmeljarstva je na kmetiji Ribič pred nekaj rodovi tradicija bila tudi živinoreja. Jože Ribič ima v svojem hlevu 40 glav večinoma plemenske živine. Zaradi suše je letos prizadeto tudi travinje in bo tako krme manj, zato še ne ve, kako bo to prebrodil. Rad bi se izognil temu, da bi del črede dal v zakol, sploh ob dejstvu, da je cena govedi padla za 35 odstotkov. A se verjetno delnemu zmanjšanju črede ne bo mogel izogniti, nekaj krme pa bo dokupil, pa čeprav jo bo moral od dvakrat do trikrat preplačati.
"Da bi nam obdavčili gospodarska poslopja, to je res amatersko od te vlade"
Kot letošnji hmeljarski starešina ima Jože Ribič tudi poslanstvo, da zastopa panogo in ceh, zato me zanima, kaj bi sporočil kmetijskemu ministru Dejanu Židanu v dneh, ko se ob sejmu Agra v Gornji Radgoni največ govori o problematiki v kmetijstvu. "Saj vem, da država nima denarja, a naj nam ne obdavči gospodarskih poslopij kot drugih nepremičnin. Zemljišča, kozolci, silosi, hlevi, sušilnice za hmelj itn. so naša osnovna sredstva za delo in preživetje. To se ne more obdavčiti, to je nemogoče. Nikakor ne razumem, da se je ta vlada lotila tega, to so pravi amaterji, ki ne poznajo razmer," je ogorčen Jože Ribič. Obenem Židana vabi, da obišče tudi Savinjsko dolino, tako kot je Prekmurje.
2
