Petek, 16. 6. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Lastninil in finančno izčrpaval Eto Kamnik, zdaj mu grozi zapor
Sporno lastninjenje kamniške Ete, ki je enega od naših največjih proizvajalcev prehrambnih izdelkov pripeljalo na rob prepada, se seli na sodišče.
Na zatožni klopi bi se lahko že v kratkem znašel Dragan Marjanović, ki je leta 2011 od Mercatorja kupil Eto in nato z njenim denarjem poskušal poplačati večmilijonski prevzem.
Na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu so proti Marjanoviću vložili obtožnico, v kateri mu očitajo zlorabo položaja, pranje denarja in poslovno goljufijo. Grozi mu večletna zaporna kazen. Obtožnica še ni pravnomočna, saj ji je ljubljanski podjetnik ugovarjal.
Za komentar smo se obrnili na Marjanovića, vendar ta ni bil dosegljiv.
Sedež družbe Eta v Kamniku
Uveljavili so se z blagovno znamko Natureta
Eta, katere začetki segajo v leto 1923, je bila dolga leta v lasti Mercatorja. Z blagovno znamko Natureta, pod katero prodaja vložnine, delikatese, priloge, namaze …, se je uveljavila na domačem trgu in razširila na trge nekdanje Jugoslavije.
Pod okriljem Mercatorja je Eta zaposlovala več kot 180 ljudi in na leto ustvarjala nekaj manj kot 20 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. V začetku leta 2011 pa so se v naši največji trgovski družbi odločili za prodajo kamniške družbe.
Eta Kamnik je bila pred tem v lasti Mercatorja. Za deset milijonov evrov so jo prepustili podjetju Fineta v lasti Marijanovića in beograjskemu podjetju Eterra, ki se ukvarja z distribucijo zamrznjenega sadja in zelenjave.
Za Eto prihod novih lastnikov ni pomenil nič dobrega. Medtem ko so ti obljubljali vlaganja in širitev na tuje trge, se je nedolgo po prevzemu začelo njeno finančno izčrpavanje.
Milijonska posojila novemu lastniku
Marjanović je namreč zgolj tri mesece po prevzemu z Eto sklenil posojilno pogodbo, po kateri je njegovo podjetje Fineta od Ete prejelo štiri milijone evrov sredstev. Z njimi je Marjanović po dostopnih informacijah financiral pomemben del prevzema.
Marjanović se je tedaj branil, da Eta ne financira svojega prevzema. Pojasnil je, da zgolj nadaljujejo Mercatorjevo prakso, ki naj bi si izplačeval presežek prostih denarnih sredstev. Zagotovil je, da se posojilo vrača v skladu s pogodbo in ne vpliva na poslovanje Ete.
Kljub temu je treba opozoriti, da je imela Eta za šest milijonov evrov nepoplačanih bančnih posojil, pod novimi lastniki pa je družba začela poslovati vse slabše.
V letu 2012 je namreč obseg njenih prihodkov od prodaje upadel za skoraj desetino, ob tem pa je ustvarila le 1,5 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Ta kaže, koliko denarja je na voljo za nove naložbe in poplačilo finančnih obveznosti.
Eta naj bi jamčila tudi za 3,2-milijonsko posojilo, ki ga je Fineta najela pri Sberbank.
Spor med partnerjema
Na okrožnem državnem tožilstvu so zaradi spornega lastninjenja Ete Kamnik vložili obtožnico. Zaradi spornih posojil je Marjanovića ovadila beograjska družba Eterra Slavena Živkovića in Srđana Boškovića. Ta bi morala biti po prvotnih načrtih polovična lastnica Ete, vendar je Marjanović obdržal večinski delež in svoja partnerja izločil iz odločanja.
Na njuno pobudo je okrožno sodišče v Ljubljani Marjanoviću celo začasno prepovedalo samostojno zastopanje Ete. Sodišče je namreč menilo, da je Marjanović Fineti odobril posojila s fiktivnim zavarovanjem.
Odnosi med partnerja so se začeli krhati že konec leta 2011. Tedaj so z mesta izvršnega direktorja razrešili dolgoletnega prvega moža Ete Andreja Stuška, vse vzvode odločanja v Eti pa je prevzel Marjanović.
Vmes posegla banka in Eto poslala na dražbo
Izčrpavanje Ete in spor med obema taboroma lastnikov je pozneje privedel do njihove razlastitve. Sberbank je konec leta 2012 unovčila zavarovanja in na dražbi Eto prodala holdingu AG, ki ga obvladujejo Aleš Musar, Marko Konič in Rok Habinc.
Gre za poslovneže, ki so sprva delovali v skupini Aktiva pidovskega barona Darka Horvata, a so nato šli svojo pot. Več o njihovih aktualnih poslovnih aktivnostih -> Posli Musarja in prijateljev: razkosano tovarno prenesli na nemški nabiralnik.
Sprememba lastništva je bila za Eto slaba uteha, saj do danes ni dobila vrnjenih posojil.
Opozorimo tudi, da se je Marjanović z Musarjem, Koničem in Habincem poslovno povezal že pred dražbo, na kateri je Eta dobila novega lastnika. Skupaj so ustanovili podjetje BioEta, ki naj bi se ukvarjalo z veleprodajo sadja in zelenjave.
Eta posluje bolje, a z manj zaposlenimi
Poslovanje kamniške družbe se je pod okriljem AG bistveno popravilo.
Danes je Eta Kamnik v lasti družbe AG, ki jo med drugim obvladuje Aleš Musar. V zadnjih letih je Eta vztrajno povečevala obseg čistih prihodkov od prodaje, v lanskem letu jih je ustvarila okoli 18 milijonov evrov. Na drugi strani je potrojila dobičkonosnost poslovanja, njen EBITDA pa je dosegel rekordne več kot štiri milijone evrov.
Visoki dobički so posledica tudi zniževanja stroškov dela. V lanskem letu je bilo v Eti le še nekaj več kot 140 zaposlenih, stroški dela pa so znašali 3,2 milijona evrov ali 20 odstotkov manj v primerjavi z letom 2011.
Prejšnji mesec je Eta vstopila v lastništvo Tovarne olja Gea iz Slovenske Bistrice. Slabo petino njenih delnic je odkupila od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Direktor Ete Konič je po nakupu povedal, da gre za zdaj za finančno naložbo. Ali morda v prihodnje načrtujejo povečanje svojega deleža v Tovarni olja Gea, ni hotel razkriti.
9