Krizni ministri o izboljšanju plačilne discipline in davku na bilančno vsoto bank

Prav tako je skupina obravnavala tudi predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank, ki naj bi vseboval davčne spodbude za povečanje posojilne aktivnosti.

Paket sprememb za izboljšanje plačilne discipline Ministri so se med drugim dogovorili, da bo ministrstvo za finance predvidoma do konca januarja pripravilo paket sprememb in zakonodajnih predlogov, s katero bi izboljšali plačilno disciplino, ki trenutno predstavlja eno največjih težav gospodarstva.

Kot so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve, bodo v ta sklop poleg sprememb zakona o javnem naročanju sodile tudi spremembe zakona o davku na dodano vrednost (DDV) glede uveljavitev odbitka vhodnega DDV, pri čemer bo potrebno pri iskanju končne rešitve upoštevati tudi zakonodajo EU.

Bo država branila male upnike? Kot je za sobotno izdajo časnika Delo povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki usklajuje delo skupine, naj bi sprememba zakona o javnih naročilih vsebovala določbo, po kateri bi se vsi, ki bi želeli sodelovati na javnih razpisih, morali zavezati, da bodo svojim pogodbenim partnerjem in podizvajalcem vnaprej izdali menico za obveznosti, ki jih imajo do podizvajalcev.

Hkrati bi bil k javnemu naročilu pripuščen le tak izvajalec, ki bi lahko potrdil, da ima v času, ko se prijavlja na javno naročilo, izpolnjene obveznosti do podizvajalcev in do države. Po Gasparijevih besedah je ena od možnosti, da bi mali upniki lahko prijavljali svoje terjatve pri državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP), ta pa bi v njihovem imenu zastopala njihove terjatve. S tem bi država branila male upnike, ki so v neenakopravnem položaju.

S spremembo zakona o DDV pa bi po Gasparijevih pojasnilih dolžnik moral priznati prejeti račun, če bi hotel uveljaviti odbitek vhodnega DDV. Kot je pojasnil za Delo, bi s takšnim priznavanjem računa ta dobil podlago, da postane finančni inštrument, upnik pa bi s tem dobil pravico, da se poplača z računa dolžnika pri kateri koli banki, kjer ima dolžnik odprt račun.

Ministri so obravnavali tudi predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank, imenovanem tudi predlog zakona o posebnem davku bank in hranilnic za zagotavljanje dolgoročnejših virov financiranja nefinančnih družb.

Obdavčitev tistih, ki zmanjšujejo kreditno aktivnost Namen predloga je spodbujanje bank k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil finančno zdravim podjetjem. Kot je za sobotno Delo pojasnil Gaspari, naj bi bi bila davčna osnova za izračun davka enaka bilančni vsoti banke, davčna stopnja pa enoodstotna.

Zakon bi bankam, ki bi povečale obseg in ročnost posojil podjetjem, zagotovil davčne olajšave, tudi v višini celotne davčne obveznosti, obratno pa bi obdavčil tiste, ki zmanjšujejo kreditno aktivnost.

Davčna olajšava bi se priznala do višine obračunanega davka, ki sicer lahko znaša do 2,5 odstotka posojil nefinančnim družbam. To olajšavo bi lahko uveljavljale banke, ki so pripravljene podaljšati obveznosti oz. jih prestrukturirati ali pa so pripravljene povečati obseg posojil glede na leto prej.

Govora je bilo tudi o insolvenčni zakonodaji Dokončen tekst osnutka zakona bosta pripravila ministrstvo za finance, ki bo njegov predlagatelj, in pa vladna služba za razvoj in evropske zadeve.

Razprava je potekala tudi na temo insolvenčne zakonodaje, in sicer se je vrtela okoli vprašanja, zakaj nedavne spremembe ne dajejo ustreznih rezultatov in o tem, ali so potrebni dodatni popravki, tudi v smislu, da bi bila v stečajnem postopku možna prodaja podjetja kot celote, so še sporočili iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve.