Križanič: Tveganje recesije z dvojnim dnom je veliko

Slovenija je sicer po njegovem mnenju naredila vse, da do tega ne bi prišlo. Udeleženci konference so razmišljali o vprašanjih fiskalne politike ter poudarili, da je Slovenija pred velikimi izzivi. "Upam, da bomo razmere obvladali in ne bo prišlo do recesije v obliki dvojnega v" Kot je na javni razpravi o vprašanjih slovenskih fiskalnih financ, ki sta jo pripravila fiskalni svet vlade in Zveza ekonomistov Slovenije, poudaril Križanič, se trenutno nahajamo v drugi fazi krize. "Upam, da bomo razmere obvladali in ne bo prišlo do recesije v obliki dvojnega v," je poudaril. Slovenski parlament je svoje opravil, je Križanič spomnil na torkov sprejem novele zakona, s katero je Slovenija v svoj pravni red prenesla dogovor evropskih voditeljev z dne 21. julija o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). "Upamo, da bo to dovolj močan instrument za zaščito območja z evrom in bančnega sistema," je dejal. "Slovenija je krizo pričakala nepripravljena" "Slovenija je krizo pričakala nepripravljena," je poudaril minister. Prej smo bili majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, med letoma 2002 in 2008 pa smo začeli postajati strukturno odvisna regija, je ocenil. Tako se je na primer bruto zunanji dolg Slovenije od konca leta 2004 do leta 2008 povečal za 155 odstotkov na 39 milijard evrov. Medtem ko so bile poslovne banke še leta 2004 v odnosu do tujine neto upnice, je njihov neto dolg leta 2008 dosegel 8,8 milijarde evrov. Križanič je sicer izpostavil številne ukrepe vlade premierja Boruta Pahorja, s katerimi se je ta spopadala s krizo. Med drugim je leta 2009 za razvojni preobrat država skupno namenila 850 milijard evrov nepovratnih sredstev, kar je 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je spomnil. A se je Slovenija vseeno spopadala s številnimi težavami, med katerimi je Križanič izpostavil "nesrečno" gradbeništvo, pa tudi nižje davčne stopnje po davčni reformi iz leta 2006. Ti so k proračunskemu primanjkljaju leta 2009 dodali 911 milijonov evrov, je ocenil. Izpostavil je še, da bi bila Slovenija, če bi imela davčne stopnje iz časa finančnega ministra Dušana Mramorja, danes "Avstrija", povsem varna in se o nas ne bi posebej govorilo.

O prihodkih in odhodkih državnega proračuna je razpravljala tudi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Glede na strukturo odhodkov Slovenija po njeni oceni ne odstopa preveč od evropskega povprečja, a glede na ravni prihodkov so ravni odhodkov previsoke.

Izpostavila je primer socialnih pravic Kot je poudarila Kamnarjeva, bo Slovenija morala v zvezi s tem odgovoriti na kar nekaj vprašanj. Izpostavila je primer socialnih pravic, katerih obseg se stalno povečuje, a te pravice tudi v razširjenem obsegu ostajajo brezplačne. Slovenija bo po njenem mnenju sekretarke morala razmisliti o vprašanju participacije prebivalstva pri določenih pravicah.

"Sama pokojninska reforma ne bo zalegla, potrebno bo poseči tudi po drugih segmentih" "Odhodkovna stran je tista, ki jo bo treba zaradi strukturnega primanjkljaja v prihodnjih letih skrčiti za najmanj dva do tri odstotke BDP," je izpostavila Kamnarjeva. "To ne bo majhen napor, sama pokojninska reforma ne bo zalegla, potrebno bo poseči tudi po drugih segmentih." Vprašanje poslabšanja standardov in normativov bo po njenem mnenju v prihodnje pomemben dejavnik.

Dotaknila se je še vprašanja zajetja mladih v visoko šolstvo Kamnarjeva pa se je dotaknila še vprašanja zajetja mladih v visoko šolstvo. "Mi smo z zajemanjem 60 odstotkov populacije v visoko šolstvo reševali socialni položaj mladih," je poudarila in dodala, da je učinkovitost študija zelo slaba. Slovenija se bo morala vprašati, ali res potrebujemo toliko diplomiranih medicinskih sester, vzgojiteljic v vrtcu, diplomiranih ekonomistov in pravnikov v javni upravi... Velik del opravil bi lahko opravljali nediplomirani kadri, je zaključila.

Marjan Senjur je poudaril, je evrosistem v osnovi nestabilen Vprašanja konkurenčnosti gospodarstva in državne pomoči v luči evropske zakonodaje pa se je lotil ekonomist Marjan Senjur. Kot je poudaril, je evrosistem v osnovi nestabilen. Ker članice nimajo vpliva na nominalne kategorije, kot sta obrestna mera ali menjalni tečaj, se kriza odraža neposredno na realnih kategorijah, kot sta zaposlenost in proizvodnja. To pomeni velika nihanja, velika nihanja pa pomenijo uničevanje virov - na primer propadanje podjetij. Prav zaradi tega bi morali po njegovem mnenju ponovno razmisliti o evropski politiki, ki z namenom zagotavljanja konkurence močno omejuje državno pomoč.

Senjur je spregovoril tudi o konkurenčnosti - izrazu, ki je, kot je spomnil, prenesen iz poslovne ekonomije in ima na makroekonomski ravni po njegovem mnenju omejen domet. Pri konkurenčnosti gospodarstva običajno razmišljamo o zniževanju davkov, liberalizaciji gospodarstva in podobno.

"Ne gre le za konkurenčnost, ampak tudi za razvoj" "Ne gre le za konkurenčnost, ampak tudi za razvoj," je poudaril Senjur. Po njegovem mnenju tako ne bi smeli razmišljati na primer le o krčenju javne uprave, ampak o tem, kako uslužbence usposobiti za podporo razvoju.