Križanič nima podatkov o tem, da KBC ne bi sodelovala pri dokapitalizaciji NLB

Dejal je, da tega ne želi niti komentirati, saj da gre za občutljiv proces in da NLB potrebuje dokapitalizacijo.

Križanič za resen pristop k dokapitalizaciji Križanič je poudaril, da morajo lastniki Nove Ljubljanske banke (NLB) resno pristopiti k dokapitalizaciji in da je interes države, da dokapitalizacije uspe. "Želimo si, da bi bila dokapitalizacija dosežena v dovolj velikem obsegu in da jo izvedejo lastniki, ki ne želijo izgubiti svoj lastniški delež oz. želijo zagotoviti ustrezno kontrolo nad delovanjem banke," je dejal minister.

Glede Evropske komisije, ki je odobrila državno pomoč NLB, je Križanič pojasnil, da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti, ali bo ta odločitev komisije imela kakršne koli zaveze oz. regulative za Slovenijo, saj se je dokapitalizacija danes šele začela.

Na vprašanje o prodaji lastniškega dela Pivovarne Laško v Mercatorju, je minister ocenil, da gre za strateško naložbo, ki je pomembna za delovanje slovenske prehrambene industrije. Izrazil je pričakovanje, da bo Mercator dobil dolgoročno stabilnega lastnika, ki mu bo omogočil nadaljnji razvoj na regionalni ravni. Ali bo morda država preprečila prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, ni želel komentirati, saj naj bi šlo za vprašanje, ki presega njegove kompetence.

Govora tudi o težavi glede odnosa med Banko Celje in NLB Za Banko Celje, ki jo prodaja NLB, je minister izrazil upanje, da bo dobila dobrega lastnika oz. da bo ta lastnik prišel od drugje in tako razširil svojo aktivnost na slovenskem bančnem trgu. Opozoril je, da so lastniki NLB sestavili določeno strategijo prestrukturiranja banke, problem Banke Celje pa je v tem, da jo NLB ne more konsolidirati in vključiti v svojo bilanco, saj to preprečuje Banka Slovenije.

Križanič je na srečanju s celjskimi gospodarstveniki odprl celo vrsto problemov glede delovanja sistema javnih naročil in v zvezi s finančno disciplino, kreditnim krčem oz. težavam s pridobivanjem posojil. "Mi smo probleme zaznali, jih bomo proučili in tudi iskali možne rešitve," je napovedal minister.

Minister odgovoril na očitke glede zamud pri plačilu v bančnem sistemu Na očitke o preprečevanju zamud pri plačilu v bančnem sistemu je Križanič dejal, da problem ni v bančni likvidnosti, saj je Slovenija del širšega kapitalskega trga, problem je v ustreznosti projektov, ki bi bili dovolj dobro zavarovani, ker če tovrstnih projektov ni, potem tudi kreditna aktivnost ne steče.

Minister meni, da zakoni, ki so bili sprejeti za zagotavljanje finančne discipline preprečujejo, da bi posamezna žarišča nelikvidnosti vplivala na verigo vseh ostalih, ki nastopajo kot dobavitelji. Po njegovih besedah so zakoni dovolj ostro napisani, del gospodarstva celo ocenjuje, da so zakoni preostri, drugi del gospodarstva pa, da so zakoni premili.

Problem spoštovanja obveznega plačilnega roka Križanič vidi v izstavljanju garancij za dobro izvedbo in resnost ponudbe. Celjskim gospodarstvenikom je obljubil, da bo ministrstvo socialne partnerje seznanilo s tem, kaj je možno takoj storiti, da se tudi manjšim podjetjem omogoči lažji dostop do sodelovanja v velikih projektih države, kaj pa je možno storiti skozi spremembo zakonodaje.