Kraljič: Gre za večletno erozijo slovenskega gospodarstva

To je ob robu okrogle mize v Trimu v Trebnjem poudaril nekdanji direktor in partner podjetja McKinsey & Company Peter Kraljič. Opozoril je, da gre za za večletno erozijo kakovosti slovenskega gospodarstva.

Ob tem je izpostavil, da gre tudi za večletno erozijo gospodarskega okolja in delovanja slovenskih ustanov ter njenih vlad.

Slovenija ne uspe izdelati dovolj kakovostnih izdelkov Da bi to spremenili, je treba spremeniti trg dela, nadzorne svete in vlaganje v razvoj. Glede slednjega je dodal, da Slovenija s poldrugim odstotkom bruto nacionalnega proizvoda v razvoj vlaga relativno veliko, po drugi strani pa ne uspe izdelati dovolj kakovostnih izdelkov, je dejal.

Po številnih merilih je Slovenija na repu ... Po številnih merilih je Slovenija na repu, če bi se tega načrtno lotili na ravni politike slovenskih vlad in posameznih podjetij, pa bi lahko v petih do desetih letih prišla med prvih deset do petnajst na svetu in to bi moral biti njen cilj, je izpostavil Kraljič.

Prihodnost je v inovativnosti, visoki tehnologiji, turizmu ...

Po besedah direktorice in dekanje blejske poslovne šole Danice Purg pa bi morali bolj kot o Sloveniji govoriti o njenih podjetjih. Navedla je Grčijo, ki je danes po njenem kot država zelo problematična, hkrati pa ima izjemno dobra podjetja.

Da bi Slovenija postala prodorna, bi morala v okvirih trajnostnega razvoja iskati nove vire in navdihe za nove izdelke, nov način njihovega izdelovanja in nove storitve, je dejala ter dodala, da vidi njeno prihodnost samo v inovativnosti, visoki tehnologiji, turizmu, storitvenih dejavnostih in njeni odprtosti v svet.

Jadran Lenarčič: Znanje mora imeti vrednost Kot je dejal direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič, bi potrebovala tudi boljšo povezanost znanosti in gospodarstva, kar je za njen tehnološki preboj ključnega pomena. Treba je ustvariti okolje, v katerem se bo znanje povezalo in dobilo popolnoma nove vrednosti, je poudaril.

Violeta Bulc pohvalila Trim

Zadnja sogovornica današnje Trimove okrogle mize, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom Violeta Bulc, pa se je s pogledom v prihodnost dotaknila Trima in pohvalila njegovo poslovno inovativnost oz. Trimov model molekularne strukture, ko posamezne skupine močno krepijo kot samostojne enote in jih povezujejo v sistemu vrednot, vizije ter skupnih ključnih ciljev.

Opisani model je navedla tudi kot zelo primeren za Slovenijo, v kateri bi se vsi čutili kot del uresničevanja skupnih ciljev, hkrati pa bi krepili vsako posamezno celico posebej. Ta bi se tako čutila samozavestno in bi samostojno vstopala tudi v mednarodni prostor, je še povedala Bulčeva.

Podjetja potrebujejo iznajdljiva vodstva Na okrogli mizi, ki so jo v Trebnjem pripravili ob 50-letnici podjetja Trimo, so sogovorniki izpostavili, da uspešna podjetja potrebujejo ugodno poslovno okolje, vešče in iznajdljivo vodstvo, notranjo povezanost ter hkrati odprtost v svet, povezovanje, mreženje, sodelovanje z znanostjo, trajnostni razvoj in odgovorne lastnike.