Kdo bo naslednji Cimos?

Glede na to, da je kar nekaj slovenskih družb v težavah, se samo po sebi postavlja vprašanje, katero podjetje bo naslednje primerno za državno pomoč. Vprašali smo na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so nam povedali, da se odločajo za pomoč tistim gospodarskim družbam v težavah, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah ter so perspektivna in razvojna podjetja. Taka, ki imajo za svoje storitve in proizvode kupce in naročnike ter večletne pogodbe.

Preprečiti večjo gospodarsko in družbeno škodo Po teh kriterijih dodeljena državna pomoč je namenjena okrepitvi podjetja, njegovemu razvoju, ohranitvi izjemno pomembnih referenc – znanja, kadrov in delovnih mest: "Ključni razlog, zakaj država mora ukrepati, je preprečevanje večje gospodarske in družbene škode, ki bi nastala, če država ne bi pomagala in bi podjetje šlo v stečaj. V takem primeru bi porabili bistveno več denarja iz proračuna oz. davkoplačevalskega denarja."

Brez konkretnih imen podjetij Konkretnega odgovora na vprašanje, katera so ta podjetja, nismo dobili: "Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo dnevno prejemamo prošnje podjetij za pomoč. Banka Slovenije je opravila analizo 257 prezadolženih slovenskih podjetij in tako identificirala tista podjetja, ki bi jih bilo treba reševati. Podjetja se med sabo zelo razlikujejo, zato je tudi način reševanja različen. Dejstvo pa je, da je veliko podjetij rešljivih in da bi bila velika škoda, če bi podjetja še naprej tako intenzivno propadala kot v preteklih letih."

Administrativne ovire, nerazumevanje birokracije in toga zakonodaja Pojasnili so nam še, da niso vsi potrebni državne pomoči, pri večini gre za potrebo po reprogramu posojil. Določena podjetja bi lahko zašla v težave zgolj zaradi administrativnih ovir, nerazumevanja birokracije in dokaj toge zakonodaje. Za reševanje takih primerov država že spreminja zakonodajo in pripravlja ukrepe za odpravljanje administrativnih ovir.

Ministrstvo načrtuje različne sheme denarnih pomoči Poleg tega ministrstvo načrtuje različne sheme denarnih pomoči, da bodo podjetja lahko postala bolj konkurenčna: "Ravno za lastniško prestrukturiranje smo že razvili nekaj shem. V tem času sodelujemo z banko SID in z bančnim sistemom za pripravo okvirnih zneskov za poroštva, za posojila za obratna sredstva tako za srednja kot tudi velika podjetja. Pripravljamo tudi pomoči raznih skladov za investicije, za tehnološko-razvojno-raziskovalno pomoč."

GZS: Od vlade pričakujemo transparentno in strokovno oceno Tudi Gospodarsko zbornico Slovenije smo vprašali, katero podjetje bi po njihovem mnenju moralo dobiti državno pomoč: "Od vlade pričakujemo transparentno in strokovno oceno tako podjetniških kot javno-finančnih in narodno-gospodarskih učinkov takšne pomoči podjetju v težavah, ki se morajo izkazati bolj pozitivni, kot če bi podjetje spustili v stečaj. V nobenem primeru ZPRPGDT-D ne sme biti podlaga za ukrepanje na podlagi nestrokovnih in neekonomskih interesov, ciljev ali argumentov."

Bistveni kriteriji, da podjetje še vedno ustvarja dobiček iz svoje dejavnosti Tudi na GZS-ju omenjajo analizo Banke Slovenije in pravijo, da bi kriteriji izbora državne pomoči potrebnih podjetij morali izhajati iz podobnih kriterijev kot za izbor prezadolženih podjetij z zdravimi jedri in potenciali rasti, ki sta jih oblikovala Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije in jih je podprl tudi GZS: "Bistveni kriteriji pri izboru so bili, da podjetje še vedno ustvarja dobiček iz svoje dejavnosti (bremenijo pa ga visoka zadolženost in visoki stroški financiranja), da ima potencial ohranjanja ali kreiranja pomembnih delovnih mest zaradi svojega perspektivnega programa, da veliko izvozi, da ustvarja primerno dodano vrednost, pomembne narodno-gospodarske učinke, da je pomemben za panogo ali regijo itn."