Kateri samostojni podjetniki imajo več možnosti za preživetje?

Po izbruhu finančno-gospodarske krize, ki je številne delavce pahnila na cesto, mnogo mladih pa oropala priložnosti za zaposlitev, je Evropska unija vložila veliko naporov v promocijo samozaposlovanja in podjetništva.

Poleg odpiranja novih delovnih mest to krepi inovacijsko zmogljivost okolja, posameznikom pa v nasprotju z brezdelnostjo in posledičnim občutkom manjvrednosti daje priložnost aktivnega sodelovanja v družbi in gospodarstvu.

Tako je bilo po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat samo v letih 2011 in 2012 v članicah EU skupaj ustanovljenih več kot 2,3 milijona novih podjetij letno, v Sloveniji pa med letoma 2009 in 2013 v povprečju nekaj več kot 16.700, največ, 21.400, leta 2013, kažejo podatki slovenskega statističnega urada.

Manj kot polovici uspe prebroditi prvih pet let A samo podatki o številu novoustanovljenih podjetjih ne povedo veliko, pomembneje je, koliko jih tudi preživi. Preživetje pa je v hitro spreminjajočem se okolju in gospodarstvu precej zahtevno.

Verjetnost, da samozaposleni preživi prvih pet let poslovanja, je v povprečju v EU komaj 40-odsotna. Največ, približno 60 odstotkov, jih preživi na Švedskem in nekaj manj v Belgiji. Najmanj, manj kot desetina, jih preživi v Litvi ter dve desetini na Portugalskem.

Za obstojnejša so se izkazala podjetja z več zaposlenimi. Podjetja z deset ali več zaposlenimi imajo na Švedskem 75-odsotno možnost preživetja, v Belgiji pa kar 95-odsotno. Precej več možnosti imajo taka podjetja tudi v Litvi, kjer jih prvih pet let preživi skoraj 60 odstotkov.

V Sloveniji imajo novoustanovljena podjetja 53-odsotno možnost, da preživijo prvih pet let poslovanja. Od samozaposlenih jih preživi polovica, največjo možnost (62-odsotno) pa imajo podjetja z od pet do devet zaposlenimi.

Moški in bolj izobraženi so bolj obstojni Na dolgoročni obstoj samozaposlenih in mikro podjetij neposredno vplivajo osebna motivacija, sposobnosti, napor in trud ter sposobnost tveganja, kar je mogoče pridobiti tudi z izobrazbo. Zato imajo, kot piše analitik Evropske komisije Eric Meyermans, večjo možnost za obstoj podjetja, katerih ustanovitelji so bolj izobraženi in tudi več vlagajo v znanje in izobraževanje.

Glede na spol so uspešnejša podjetja, ki so jih ustanovili moški, saj so ti uspešnejši pri pridobivanju kapitala. Hkrati sta za preživetje pomembna tudi dobro krmarjenje med zasebnim in poslovnim življenjem ter velikost mreže zvez in poznanstev.

Med podjetniki, ki so se v podjetništvo podali zgolj zaradi izhoda iz brezposelnosti, pa so uspešnejši tisti, ki so ostali v svoji stroki.

Vpliv dejavnosti in makroekonomskega okolja Glede na dejavnost so uspešnejša spin-off podjetja, tako imenovana odcepljena podjetja, ki nastanejo kot posledica povezovanja znanosti in gospodarstva. Medtem pa imajo start-upi, ki ustvarjajo nove, na primer visokotehnološke izdelke, boljše možnosti za obstoj, če si pustijo dovolj prostora za eksperimentiranje.

Je pa vsekakor pomembno, da je podjetje že ob ustanovitvi postavljeno na trdne temelje – dobro predhodno raziskan trg in z dobro institucionalno ureditvijo. Pri tem se je po navedbah analitika za pozitivno izkazala pomoč svetovalcev, s čimer se neizkušeni podjetniki lahko izognejo usodnim zagonskim napakam.

Ne nazadnje ima vpliv na dolgoročno preživetje novonastalih podjetij stabilnost makroekonomskega okolja – večje je skupno povpraševanje, boljše so možnost za obstoj.