Kako bi v Sloveniji lahko ustvarili sto tisoč delovnih mest?

Slovenija je po podjetniškem naboju med najbolj nerazvitimi evropskimi državami. Vse analize svetovnih institucij kažejo, da konkurenčnost slovenskega gospodarstva pada, ovira ga še prevelika zadolženost podjetij. Zadolženost države povečujejo tudi dokapitalizacija bank, DUTB in tekoči primanjkljaj.

A slovenska podjetja so kljub temu bolj optimistična kot pred pol leta. Glavna tveganja jim predstavljajo šibko domače povpraševanje, nedostopnost finančnih virov in rusko-ukrajinski spor. Vseevropski stresni testi in morebitna potreba po dodatni dokapitalizaciji bank pa tveganje za slovensko gospodarstvo še poglabljajo.

Če ne bo rasti in novih delovnih mest, bo tudi dokapitalizacija bank zaman Čeprav je slovenskega znanja po izobrazbeni strukturi trikrat več od nadvse uspešne avstrijske sosede, je dodana vrednost slovenskega gospodarstva prav toliko nižja. Če ne bo rasti, ne bo novih delovnih mest in tudi obsežna sanacija bančnega sistema bo zaman.

Medtem ko vlada do konca finančne perspektive 2014−2020 obljublja 60 tisoč novih delovnih mest, Branko Žibret iz svetovalne družbe AT Kearney napoveduje 100 tisoč potencialnih novih zaposlitev. V nevladni organizaciji Umanotera pa menijo, da lahko v prihodnjih šestih letih ustvarimo celo 250 tisoč zelenih delovnih mest, znotraj tega okoli 90 tisoč novih.

Vlada naj končno naredi vizijo razvoja Slovenije Slovenija potrebuje program za spremembe, ki bi ga izvrševala vladna koalicija. Ta se ne bi smela prepirati o nepomembnih temah, ampak bi morala končno narediti dolgoročno vizijo razvoja Slovenije. Politika mora dati jasne signale, kakšno strategijo bo zavzela do podjetništva. Zato je velik del odgovornosti na politiki, ki ne zna doseči konsenza, v katero smer razvoja bo šla država.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so naredili konkretne izračune, na katerih področjih bi bilo smiselno razvijati nova delovna mesta. Do konca leta 2020 bi bilo po njihovi oceni s sodelovanjem politike realno mogoče zagotoviti 118 tisoč delovnih mest, od katerih bi bilo 45 tisoč trajnih zaposlitev, 73 tisoč pa vezanih na investicijske projekte. Gre za potencial, kar pomeni, da se ne bo za toliko znižala brezposelnost. V tem času bodo verjetno mnoga zdajšnja delovna mesta tudi izgubljena. Preobrat v brezposelnosti lahko pričakujemo šele leta 2015.

In v katere ključne segmente gospodarstva bi se morala usmeriti Slovenija?

Internacionalizacija Z okrepljeno promocijo slovenskega gospodarstva, akcijskim načrtom za tuje neposredne investicije in promocijskimi točkami za obrtniške in podjetniške storitve mikro in malih podjetij v regijah sosednjih držav bi lahko zagotovili 20 tisoč trajnih delovnih mest. Investicija v ta segment je ocenjena na sto milijonov evrov.

Turizem O velikih priložnostih turizma govorimo že ves čas, a vse več turističnih podjetij je v težavah. Zagotoviti bi bilo treba nove letalske linije iz ključnih ciljnih turističnih trgov, poenostaviti vizumski režim na ključnih propulzivnih trgih in okrepiti promocijo. Namesto tega smo se odločili za znižanje sredstev za promocijo turizma z 20 na 5,5 milijona evrov. Ocenjena investicija znaša 100 milijonov evrov, od katere bi imelo korist deset tisoč novo zaposlenih delavcev.

Infrastruktura Zagotoviti je treba takojšnjo obnovo cestnih mostov, urediti najbolj neurejene prometnice do gospodarsko pomembnih družb, posodobiti železniško infrastrukturo, razširiti Luko Koper, dokončati avtocestni sistem ter urediti prometne povezave do najpomembnejših turističnih centrov. Ker pa na vidiku ni nacionalnega konsenza o prioritetah, vrstijo se zapleti pri umeščanju v prostor in slabo pripravljeni modeli financiranja, je 15 tisoč trajnih in začasnih zaposlitev pod velikim vprašajem.

Informacijska tehnologija Na tem segmentu je najnujnejša izgradnja širokopasovnih priključkov na belih lisah. Pomanjkanje strategije v razvoju elektronskih komunikacij, pomanjkanje javnih sredstev in razdrobljena gradnja otežujejo 200-milijonsko načrtovano investicijo, ki bi lahko zagotovila 20 tisoč začasnih in trajnih delovnih mest.

Zelena energija S 4,6 milijarde evrov sredstev bi lahko financirali gradnjo novih elektrarn na obnovljive vire, energetsko obnovili stavbe v javnem sektorju in večstanovanjske objekte v zasebni lasti. To bi lahko nemudoma zagnalo preostanek slovenskega gradbeništva, delo pa bi dobilo 13 tisoč začasnih in trajnih delavcev. V zadnjih letih smo večino energije vložili v fotovoltaično usmeritev in preveč zapostavili preostale obnovljive vire, kot sta lesna biomasa in vetrna energija. Izzivi do leta 2020 so v doseganju 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije.

Energetika Namesto da zapravljamo milijarde pri gradnji Teša 6, bi s štirimi milijardami evrov lahko izkoristili neizkoriščen energetski potencial Save, razvijali oskrbo z zemeljskim plinom, lahko bi bili del plinovoda Južni tok in s pametnimi omrežji obnavljali distribucijsko omrežje. Delo bi dobilo 17 tisoč začasnih in trajnih delavcev.

Predelava lesa Z investicijo 100 milijonov evrov v lesno predelavo bi vzpostavili trg za dolgoročno predvidljivo oskrbo lesnopredelovalne industrije z lesnimi izdelki iz slovenskih gozdov, pospešili prodajo lesnih izdelkov na tujih trgih, okrepili vlaganja v tehnologijo in razvoj zdajšnjih podjetij z razvojnim potencialom, povečali proizvodnjo iverke in drugih manjkajočih členov v lesnih verigah. Na ta račun bi lahko zaposlili pet tisoč stalnih delavcev.

Komunalna infrastruktura Dokončanje že pripravljenih projektov s področja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, vodne čistilne naprave, odvajanje in čiščenje komunalnih voda in nadaljnji razvoj regijskih centrov z ravnanjem z odpadki bi zagotovili osem tisoč začasnih in trajnih zaposlitev. Za to bi potrebovali 350 milijonov evrov, a počrpali nismo še tistih evrov iz finančne perspektive 2007−2013. V naslednji finančni perspektivi bo teh sredstev na voljo manj.

Malo gospodarstvo Deset tisoč trajnih novih delovnih mest pa bi lahko zagotovil segment malega gospodarstva. S četrt milijarde investicij bi podjetništvo približali državljanom in še posebej mladim, financirali stroške certificiranja novih tehnoloških proizvodov mladim samozaposlenim in startup podjetjem, subvencionirali zaposlitve mladih raziskovalcev in uvedli pripravništva za mlade diplomante.