Kaj se dogaja v našem največjem proizvajalcu sončnih celic?

V začetku prejšnjega tedna je Merc zapustil položaje direktorja v osrednjih družbah Bisol Group in Bisol proizvodnja, pa tudi v 17 odvisnih podjetjih s sedežem v Sloveniji.

Prepustil jih je Marku Poličniku, drugemu možu Bisola, ki je do zdaj opravljal funkcijo tehničnega direktorja. Poličnik je med drugim odgovoren za operativno in strateško vodenje razvoja in menedžment proizvodne linije.

Kaj je v ozadju dogajanja, ali Merc ostaja v Bisolu in kakšna bo njegova vloga v prihodnje, ni znano. Tako Merc kot Poličnik že več kot teden dni nista dosegljiva za pojasnila.

Merc, ki živi v Dubaju, je sicer še vedno večinski, 65-odstotni lastnik skupine Bisol. Večino preostalega deleža obvladuje Poličnik.

Povečali prodajo na domačem trgu

V lanskem letu je skupina, ki zaposluje okoli 200 ljudi, dosegla 41 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 45 odstotkov manj kot v letu 2016. Ob tem je ustvarila milijon evrov čistega dobička.

Razlog za visok upad prodaje je v tem, da so pred dvema letoma v Belorusiji za državno naftno družbo izpeljali skoraj 30 milijonov evrov vreden projekt. Brez tega so bili prihodki Bisola v preteklem letu celo nekoliko višji.

Foto: STA , "Prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 60 odstotkov, medtem ko se je prodaja na tujih trgih zmanjšala za 50 odstotkov v primerjavi z letom prej," so pojasnili v letnem poročilu.

Že dlje časa se osredotočajo na razpršitev prodaje, pri čemer njihove izdelke najdemo v več kot 80 državah po svetu. Na seznam tradicionalnih držav, med katere spadajo Italija, Francija, Švica, Velika Britanija in države Beneluksa, se uvrščajo še skandinavske in baltske države. Izpostavljajo tudi poslovanje z državami Bližnjega vzhoda in jugovzhodne Azije.

Za letos načrtovali rast in zaposlovanje

Kako poslujejo v letošnjem letu, v družbi še niso razkrili. Za letos so si sicer zastavili ambiciozne načrte. Med temi so bili:

- povečanje proizvodnih zmogljivosti in dejanske proizvodnje,

- povečanje prihodkov od prodaje,

- zniževanje proizvodnih stroškov,

- vsaj ohranitev števila zaposlenih,

- obratovanje brez nepričakovanih dogodkov.

Sredi leta so ugotavljali, da je proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn podpovprečna. V prvih sedmih mesecih je bila okoli 12 odstotkov nižja kot v istem obdobju lani. Bisol ima sončne elektrarne postavljene na lokaciji sedeža v Latkovi vasi pri Preboldu.

Foto: STA ,

Negotova usoda projekta v Murski Soboti

Letos poleti so doživeli tudi udarec v Murski Soboti, kjer je mestni svet zavrnil njihovo namero, da namesto proizvodnega obrata v občini postavijo sončno elektrarno.

Zdaj občini ponujajo postavitev največjega zbiralno-reciklažnega centra odsluženih fotonapetostnih modulov in preostalih delov sončnih elektrarn v Evropi. V Evropi sta le dva takšna centra, v Belgiji in Nemčiji, medtem ko evropska zakonodaja nalaga obvezno recikliranje solarnih elektronskih komponent.

Na fotografiji Marko Poličnik in Uroš Merc, lastnika Bisola Foto: STA , Občini so predlagali, da bi odslužene module začeli zbirati takoj, še preden postavijo objekt in kupijo opremo, pozneje pa bi lahko dejavnost razširili na preostale elektronske in druge komponente, ki niso vezane izključno na področje fotovoltaike.

V zadnjih mesecih so se pojavile tudi informacije, da bo Bisol zemljišča, na katerih je nazadnje načrtoval zbirni center oziroma odlagališče, preprosto prodal enemu od lokalnih podjetnikov.

Bisol je sicer več kot pet hektarjev velika zemljišča kupil leta 2010 od občine z namenom, da bi širil proizvodnjo fotonapetostnih modulov. V to naj bi vložil 130 milijonov evrov in do leta 2015 zaposlil do 750 ljudi. Kmalu po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa so se razmere v panogi znatno poslabšale.

Že leta jim Kitajci povzročajo težave

Dejstvo je, da so časi, ko je v Latkovi vasi pri Preboldu cvetela proizvodnja sončnih panelov, Bisol pa je ustvarjal visoke dobičke, mimo.

Že leta 2013 je zaradi znižanja subvencij za električno energijo iz sončnih elektrarn in nižje proizvodnje prišlo do množičnega odpuščanja in skoraj prepolovitve števila zaposlenih.

Na njihovo poslovanje je pomembno vplivala tudi konkurenca iz Kitajske. Tam so fotovoltaiko opredelili kot eno ključnih panog in zato močno subvencionirajo svoje proizvajalce. Kot je opozarjal Merc, je njihova strategija uničiti svetovno konkurenco in nazadnje dvigniti cene.

"Posledica je trda bitka za ekonomijo obsega, še vedno je veliko naložb v povečanje zmogljivosti, konkurenca je ostra in zato marže niso ravno takšne, kot bi si želeli," je pojasnjeval Merc.

Letos jeseni se je Evropska unija odločila za razveljavitev protidampinških ukrepov v zvezi s fotovoltaiko iz Kitajske, ki jih je uvedla pred petimi leti in s katerimi je skušala zaščititi evropske proizvajalce.