Kaj prinaša fiskalni pakt?

Predvideva tudi bolj avtomatično ukrepanje v primeru kršitev fiskalnih pravil. Skupnega zadolževanja članic območja evra pa zaenkrat ne predvideva.

Fiskalni pakt zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije ne bo zaživel skozi spremembe pogodbe EU, temveč kot meddržavni sporazum 17 članic območja evra, ki pa bo odprt za vse članice EU.

Sporazum naj bi pogodbenice podpisale najpozneje marca prihodnje leto. Postopek njegove priprave pa se bo začel zelo hitro. Ker ne gre za spremembe pogodbe EU, bodo ratifikacijski postopki bistveno hitrejši.

Možnost priključitve sporazumu so nakazale Švedska, Danska, Poljska, Češka, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija, vendar pa se bodo morale Danska, Švedska in Madžarska posvetovati z nacionalnimi parlamenti. Osamljena članica, ki zagotovo ostaja zunaj sporazuma, je Velika Britanija.

Pakt bo zavezoval območje evra, pravila, ki naj bi veljala v postopku približevanja ostalih članic evrskemu območju, pa še niso znana.

Fiskalno pravilo Temelj pakta, katerega namen je vzpostaviti "unijo fiskalne stabilnosti", bo novo fiskalno pravilo, ki bo vsebovalo pet ključnih gradnikov:

- Proračuni članic evrskega območja naj bi bili po novem "uravnoteženi ali v presežku".

Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije) na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

- Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali dokumente na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej na podlagi priporočil Evropske komisije.

Voditelji ob tem "priznavajo pristojnost" Sodišča EU za preverjanje prenosa tega pravila v nacionalne pravne rede.

- Fiskalno pravilo predvideva tudi, da bodo države, ki so v uradnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja, komisiji in Svetu, ki združuje članice EU, v potrditev predložile poseben program s podrobno navedenimi ukrepi in reformami za učinkovito in trajno odpravo čezmernih primanjkljajev. Izvajanje programa in spremljajočih proračunskih dokumentov bosta komisija in Svet spremljala.

- Pravilo predvideva še večjo preglednost nacionalnih načrtov izdaj državnih dolžniških papirjev, o katerih bodo morale članice predhodno poročati.

Poostren postopek čezmernega primankljaja Fiskalni pakt naj bi poleg tega še dodatno zaostril nedavno sprejeta nova strožja pravila glede postopkov v primeru presežnega primanjkljaja:

Ko bo članica presegla primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, naj bi takoj sledile posledice, razen če temu ne bo nasprotovala večina članic območja evra. Enak mehanizem odločanja naj bi veljal tudi za ukrepe in sankcije, ki jih bo predlagala Evropska komisija.

Sprejem dodatne sekundarne zakonodaje Izjava vrha območja evra vsebuje še zavezo po hitri obravnavi najnovejših predlogov Evropske komisije s konca novembra.

Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogi od problematičnih držav zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu, ter zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije. Ob resnih primerih nespoštovanja pravil bi lahko terjala tudi spremembe proračunskih predlogov.

Zelo pomemben je predlog, da bi imela Evropska komisija pravico predlagati Svetu, naj določeni članici priporoči, da zaprosi za finančno pomoč.

Nadaljna fiskalna integracija (vsebina še nejasna) Območje evra naj bi si prizadevalo tudi za nadaljnjo krepitev fiskalne integracije. Poročilo o tem bo za marčni vrh EU pripravil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy v navezi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in šefom evroskupine Jeanom-Claudom Junckerjem.

Iz tega dela besedila so voditelji glede na predhodne osnutke izločili omembo možnosti proučitve skupnega zadolževanja oziroma skupnih evrskih obveznic in večjih pristojnosti Evropske komisije pri nadzoru nad nacionalnimi proračuni, ki bi Bruslju omogočili celo predčasno odobravanje proračunskih predlogov.

Bolj usklajene ekonomske politike Pakt dodatno predvideva okrepljeno sodelovanje med članicami na področjih, ki so ključna za normalno delovanje območja evra ob upoštevanju celovitosti notranjega trga EU. Za tem besedilom se skrivajo predlogi nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja glede sodelovanja na področju finančne regulacije, harmonizacije osnov pri davku na prihodek podjetij in morebiti celo uvedba davka na finančne transakcije.

To zelo skrbi Veliko Britanijo in največje evropsko finančno središče - londonski City.

Države se zavezujejo tudi k prizadevanjem v smeri skupne ekonomske politike z večjim usklajevanjem strukturnih reform. V ta namen se bodo vsaj dvakrat letno sestajali voditelji članic območja evra pod vodstvom stalnega predsednika.