Kaj (ne) počne AUKN?

Nekdanji predsednik vlade Borut Pahor je od Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS pričakoval veliko, a dejanskega učinka ni bilo. Glavni cilj ustanovitve AUKN-ja, ki jo vsem evropskim članicam priporoča OECD, je bil, da bi podjetja v državni lasti delovala neodvisno od vladajoče politike. Vsaj uradno je bilo res tako, a le samo uradno. Agencija s Komarjevo na čelu je bila le dober izgovor vsem ministrom v primerih, ko smo jih novinarji spraševali o dvomljivih potezah AUKN-ja, češ to ni v pristojnosti ministrstva. "Sedaj je zato odgovoren AUKN," smo večkrat slišali. Na to nesrečno agencijo je letelo veliko kritik, predvsem so jo kritizirali ekonomisti in gospodarstveniki, kot tudi opozicije v prejšnjem sklicu državnega zbora, ki so vsi v en glas govorili, da AUKN pač ni kos svoji nalogi. In prav zaradi slabega upravljanja z državnim premoženjem in kadrovanjem v državnih podjetjih bo Agencija v kratkem ugasnila, saj jo trenutna vlada ukinja. Povsem upravičeno! A kljub temu, da je to jasno vsem, tudi tam zaposlenim, vodstvo še naprej vodi svojo nezdravo "politiko" upravljanja z državnim premoženjem.

Kadrovanje v NKBM Zadnji primer je Nova kreditna banka Maribor. Očitno, vsaj po petkovem odzivu Agencije, želijo še v zadnjih "izdihljajih" poskrbeti, da vodilni položaj zasede nekdo, ki je "njihov". Komarjevo je očitno zaskrbelo, ko so nadzorniki NKBM pred približno desetimi dnevi sklenili, da bodo novega prvega moža štajerske banke poizkušali dobiti s povabilom in ne prek javnega razpisa. AUKN je le slab teden po sklepu nadzornega sveta odločil, da bo zamenjal sedanje nadzornike, ki so praktično že začeli s postopki za imenovanje nove uprave. Vse lepo in prav. To je pravica AUKN-ja, a ne z razlogi, ki jih je navedla Dagmar Komar, ki je poudarila, da so v tekočem letu ažurno spremljali poslovanje NKBM in so ugotovili, da je potrebno zagotoviti kompetentno sestavo nadzornega sveta, ki bo deloval učinkovito in v korist banke. Kaj za vraga so čakali tako dolgo? Ob takšnih primerih si pač ne moremo misliti drugega kot to, da je potrebno "nastaviti" nekoga od naših. Ta zgodba je do potankosti podobna lanski, ko je AUKN prevzel aktivno vlogo pri iskanju novega generalnega direktorja Slovenskih železnic. Takrat je prav tako prvega železničarja začel iskati nadzorni svet, ga tudi izbral, nato pa je vmes posegel AUKN, zamenjal nadzornike železnic in na čelo postavil drugega. Ja, tako dela Agencija, ki upravlja s približno osmimi milijardami državnega premoženja.

Velja za NKBM, ne pa tudi za DRI Pri potezah Agencije lahko povlečemo še eno vzporednico, ki jo je moč primerjati z ravnanjem v NKBM, le da je v tem primeru ravnala popolnoma drugače. Pred dobrim mesecem dni je namreč pod drobnogled vzela Družbo za razvoj infrastrukture, ki jo vodi Rajko Siročič. AUKN je podala pobudo za spremembo posameznih členov akta o ustanovitvi družbe, s katerimi bi zagotovili predvsem boljši in transparenten nadzor nad njenim poslovanjem, saj je pri pregledu dokumentacije o poslovanju ugotovila, da poslovanje državne DRI vzbuja resen pomislek v ravnanje generalnega direktorja Rajka Siročiča s skrbnostjo dobrega gospodarja. Kljub tej ugotovitvi pa se ni zgodilo nič! Tudi zaradi posredovanja nekdanjega ministra Patricka Vlačiča, ki je sicer sam večkrat izjavil, da se v delo Agencije ne more in ne želi vmešavati. Agencija je kljub svojim pomislekom o ravnanju Družbe "dvignila" roke in zamižala na obe očesi, kot da ni ugotovila nič. Ne verjamem, da bi lastnik podjetja, ki bi ugotovil nekaj podobnega, pustil upravi nadaljnje upravljanje z njegovim premoženjem. A pri nas pač nihče ne odgovarja! V danih ekonomskih razmerah se preprosto ne smemo sprijazniti s takšnim načinom dela.