Kaj ima država od Cerarjevega popotovanja po ZDA in Kitajski?

Premier Miro Cerar se je konec lanskega novembra v Suzhouu udeležil 4. vrha 16+1, v okviru katerega so se voditelji držav Srednje in Vzhodne Evrope sestali s Kitajsko. Premier je imel med obiskom bilateralno srečanje s predsednikom kitajske vlade Li Keqiangom.

Nekaj tednov za tem je z gospodarsko delegacijo in ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem obiskal ZDA. Namen je bil predstaviti Slovenijo kot eno perspektivnejših razvojnih priložnosti za združevanje inovativne uporabe digitalnih tehnologij ter storitev na vseh ravneh delovanja – državljanov, države in družbe.

Cerar je z gospodarsko delegacijo po obisku sedeža IBM Watson, investicijskem zajtrku v New Yorku in srečanju s predstavniki podjetja EMC v Bostonu obiskal tudi družbe Oracle, Cisco in Tesla v Silicijevi dolini ter sedež Microsofta v Seattlu.

Kakšni so sadovi Cerarjevega obiska v ZDA? Kot je na januarski seji državnega zbora dejal Miro Cerar, "trenutno potekajo intenzivne aktivnosti v sodelovanju s temi ameriškimi korporacijami, ki imajo sedeže pri nas, da se ta proces nadaljuje in razvije, da bi Slovenija postala model razvoja, digitalizacije tudi za druge države v Evropi in širše".

Poleg podpisanih memorandumov o sodelovanju s korporacijami IBM, Microsoft in Oracle je edini vidnejši dosežek obiska ZDA podpis memoranduma s podjetjem HPE Slovenija, ki se je tako vrnilo v Slovenijo. Podjetje HPE je namreč pred tem napovedalo, da bo regijski sedež preselilo na Hrvaško.

Olaj: Utopija je pričakovati, da bo nekdo v nekaj mesecih po obisku sklenil posel Dušan Olaj, čigar podjetje Duol se ukvarja z razvojem in izdelavo hitro postavljivih hal oziroma balonov in ki mu je lani uspelo prodreti na največji svetovni trg – sklenili so 5,3 milijona evrov vreden posel –, tovrstne obiske, na katere politika s sabo jemlje tudi gospodarstvenike, podpira. Opozarja, da je treba ločiti med potovanji "na Vzhod ali Zahod. Na Zahodu politika ne vpliva bistveno na pridobivanje posla, ker veljajo tržne zakonitosti. Drugače je na Vzhodu, kjer je politika še vedno tista, ki lahko bistveno skrajša pot do potencialnega posla."

Po njegovih besedah se sadovi takih obiskov pokažejo šele od tri do pet let po obisku. "Sam sem bil v gospodarski delegaciji na Islandiji in potrebna so bila tri leta, da so se pokazali prvi rezultati. Utopija je pričakovati, da bo nekdo v nekaj mesecih po obisku sklenil posel," razlaga Olaj. Meni, da je edina zdrava pot na tuji trg taka, da greš sam, si sam vse urediš ter ne padeš v kolesje kakršnihkoli subvencij in podobnih zadev. "Zdrav odnos pomeni, da ti uspe kupca prepričati s svojo ceno in kakovostjo."

Razvojna priložnost Slovenije Cilj, ki si ga je postavila Slovenije, je postati referenčna država za digitalno Evropo, kar podpirajo tudi pri Gospodarsko zbornici Slovenije (GZS). "Nujno se moramo odpreti za inovacije in tehnološke dosežke sveta, kjer vodi Amerika. Ob tem lahko samo dodano domače znanje (več kot 50 odstotkov domače dodane vrednosti) doseže slovensko preferenčnost tudi na področju digitalizacije države in gospodarstva. Podpiramo ustvarjanje novih inovativnih informacijskih rešitev za tuje trge v sodelovanje slovenske in tuje IKT-industrije, start-upov in raziskovalnih institucij," je dejal direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Ante Milevoj.

Kitajska, najpomembnejši gospodarski partner v Aziji Kitajska je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v Aziji in na 13. mestu najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev. Naša država ima že tradicionalno primanjkljaj v blagovni menjavi s Kitajsko. Lani je ta znašal 374 milijonov evrov. So Kitajci rešitev za Luko Koper? Kitajska, ki velja za največje svetovno gospodarstvo, je že pred časom Slovenijo uvrstila v svoj načrt za vzpostavitev pomorske in kopenske svilene ceste 21. stoletja. Luka Koper je ključna vstopna točka za kitajske proizvode v Srednjo Evropo, pri čemer bi lahko Kitajska odigrala ključno vlogo.

Enotirna železniška proga Koper–Divača je že desetletja ozko grlo v razvoju koprskega pristanišča. Naročniki svoj tovor že preusmerjajo v Trst, kitajski premier pa je med Cerarjevim obiskom poudaril zanimanje za gradnjo zaledne infrastrukture in pripravljenost na financiranje projekta drugega tira.

V koprski Luki vladi sporočajo, da jim je vseeno, kdo bo gradil, pomembno jim je le, da čim prej pridejo do drugega tira. V preteklosti so jih že obiskale tudi kitajske delegacije, ki so se zanimale za investicijo v drugi tir in se želele seznaniti z razvojnimi načrti Luke.

Prihodnost v izdelkih visoke kakovosti Slovenija si že dalj časa prizadeva za izvoz visokokakovostnih živilskopredelovalnih izdelkov s poudarkom na perutnini, svinjini in medenih izdelkih. Za pospešitev uvoza teh izdelkov si prizadeva tudi premier Li Keqiang.

Slovenija, v kateri je delež samooskrbe na področju mleka trenutno 120-odstoten, bi lahko na Kitajsko izvažala sirne proizvode in namaze. Kitajski trg je v luči ruskega embarga in mlečnih kvot, ki veljavo v državah EU, še kako dobrodošel za slovensko industrijo. Že dlje časa se kot perspektivno področje sodelovanja med državama omenja tudi lesna industrija, a ta segment je še v povojih. Naslednji korak za spodbudo razvojno-investicijskih priložnosti je mednarodna investicijska konferenca, ki bo maja letos na Bledu, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. To aktivno sodeluje z gospodarsko zbornico.