Janežič Brez državnega poroštva bo HSE zelo težko financiral Teš 6

Tako je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv povedal generalni direktor HSE Matjaž Janežič. "Vse druge možnosti so slabše", je dodal. Ob tem je priznal, da je bilo v zvezi s Teš 6 kar precej nepravilnosti.

"Logično je, da smo se obrnili na državo" "Treba je razumeti, da skladno z energetsko zakonodajo energetske infrastrukture ni mogoče zastaviti za najetje posojila. Glede na to, da je država hkrati zakonodajalec, izdajatelj poroštva in naš lastnik, je logično, da smo se obrnili nanjo," je pojasnil.

Ob tem je poudaril, da k financiranju projektov, kot je Teš 6, zaradi obsega naložbe pristopajo le banke, specializirane za te projekte. Pri tem je izrazil dvom, da bi bila sploh katera od komercialnih bank sposobna zagotavljati takšne ročnosti posojil kot Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj . gre za ročnost 20 do 22 let s štiriletnim moratorijem na odplačilo glavnice in za tretjino nižjo obrestno mero kot pri komercialnih bankah.

Janežič je potrdil, da je bilo pri projektu Teš 6 kar nekaj nepravilnosti. "Danes je v projekt vključenih okoli 70 ljudi na več lokacijah, prej pa ga je vodila manjša skupina zaposlenih v Teš," je zatrdil in dodal, da so ti nezadostno nadzorovali izdelovanje tehnološke opreme, neustrezno obvladovali tveganja, kjer je izstopalo možnost neomejenega dviga cen tehnološke opreme, prepočasno pa se je pridobivalo tudi dovoljenja.

Brez Teša 6 ogrožena energetska stabilnost? "Tam, kjer je po naši oceni obstajal sum za negospodarno ravnanje in kjer so pravniki ugotovili možnost oškodovanja z naklepom, smo zadeve že pred časom posredovali pristojnim organom," je še dejal, a pri tem zagotovil, da ključna naloga ostaja izpeljava projekta, saj tega ni moč ustaviti brez večjih gospodarskih in socialnih posledic.

Janežič je tako znova opozoril, da bo, če Teš 6 ne bo, ogrožena stabilnost elektroenergetskega sistema. "Lokacija v Šoštanju je v tehničnem in tehnološkem smislu v tem trenutku edina, kjer lahko izvajamo sekundarno regulacijo in proizvajamo jalovo energijo, ki je pomembna za optimalno obratovanje elektroenergetskega sistema," je povedal in spomnil, da proizvede Teš tretjino slovenske električne energije.

"Če bloka 6 ne bo, bo stabilnost sistema ogrožena. Vprašanje je, ali bomo alternativne vire, od fotovoltaike naprej, sploh lahko priklapljali na omrežje, ker sistem ne bo več stabilen," je dejal in opozoril tudi na ekonomski vidik. "Če vzamemo tretjino električne energije iz sistema, bo ob tem, da smo v konjunkturi uvažali četrtino električne energije, njena cena ob ponovnem gospodarskem okrevanju šla v nebo," je dejal.

Zagovarja določene primere vstopa strateških partnerjev Na vprašanje, zakaj se interesa za Teš 6 ni preverjalo z mednarodnim razpisom, je Janežič odgovoril: "Ker bi šlo za razprodajo slovenskega primarnega energenta, premoga, in ker s strateškim partnerjem ne zagotavljamo samozadostnosti oskrbe z energijo v Sloveniji." Kot je pojasnil, se strateški partner ne bi zadovoljil z donosom. "V energetiki svoja tveganja vedno zaščitiš s končnim produktom, to je z električno energijo," je dejal.

Janežič ni pristaš privatizacije energetike. "Kar zadeva projekt Teš 6, pa v tej fazi ni smiselno niti razmišljati o njegovi prodaji, ker projektu vrednost zraste šele, ko začne maksimirati prihodke. Zagovarjam pa vstop strateških partnerjev v projekte, ki jih tehnološko nismo sposobni izvesti sami," je pojasnil.

Janežič se je dotaknil tudi osnutka nacionalnega energetskega programa, ki je do 15. oktobra v javni obravnavi. "V programu ni ekonomskih izračunov, obenem pa napoveduje, da bomo v energetsko infrastrukturo do leta 2020 vložili 25 milijard evrov, kar se mi ne zdi realno. V tem primeru bi morali vsako leto investirati toliko, kot znaša investicija v Teš 6, kar niti fizično niti finančno ni izvedljivo," je prepričan.

Tudi sicer je do programa skeptičen, "saj veliko stavi na obnovljive vire energije, s čimer se načeloma strinjam, je pa veliko vprašanje izvedljivost teh projektov".

Nakup 16 odstotkov Petrola, ki ga prodajajo Istrabenz in nekatere banke, HSE ne zanima, ker s tolikšnim deležem v delniški družbi ne bi imeli nobenega strateškega vpliva. "HSE kot družba v državnem lastništvu ob tako intenzivnem investicijskem ciklu ne more biti portfeljski vlagatelj," je pojasnil Janežič, ki v strateškem povezovanju s Petrolom ne vidi velikih potencialov za sinergije.