Irci in Španci ven, Slovenci noter?

Na dnevnem redu finančnih ministrov držav evroobmočja so že nekaj let iste teme. Te so povezane s krizo v evroobmočju in njihovim reševanjem. Nič drugače ne bo danes, ko ministri razpravljajo o irskem in španskem programu pomoči, napredku pri izvajanju programov pomoči za Grčijo, Portugalsko in Ciper ter vzpostavljanju bančne unije.

Okrevanje keltskega tigra in Španije Spodbudna novica za evroobmočje je, da Irska in Španija do konca leta zapuščata mednarodni program pomoči. Nekaj simbolike je v tem, da bo Irska, ki je prva od držav evroobmočja potrebovala mednarodno pomoč za prebroditev krize, tudi prva, ki bo zapustila rešilno okrilje EU in Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Za nekdanjega keltskega tigra je bil usoden nepremičninsko-gradbeni balon, ki je za sabo v brezno potegnil tudi irske banke. Za sanacijo bank je poroštvo dala država, s tem pa tako obremenila državni proračun, da je morala otoški državi novembra 2010 na pomoč priskočiti trojka (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) s 67,5 milijarde evrov pomoči. Ta pomoč se bo iztekla 7. decembra letos.

Uspešno na poti okrevanja je tudi Španija, ki je prav tako v težave zabredla zaradi nepremičninsko-gradbeno mehurčka, ta je ob svojem poku banke stisnil v kot. Na pomoč je priskočila EU s svojim reševalnim mehanizmom ESM in iberski državi za sanacijo bančnega sistema ponudila 100 milijard evrov. Pomoč ni bila brezpogojna – tako kot Irska je morala izvesti reforme in zategniti proračunski pas.

Za sanacijo bank si je Španija od razpoložljivih 100 milijard izposodila "le" 41 milijard evrov. Iz mehanizma ESM si lahko Španija izposoja denar le še do konca leta. Država na Pirenejskem polotoku, ki jo sicer še vedno pesti visoka brezposelnost, začenja počasno okrevanje. Njeno gospodarstvo je po dveh letih gospodarskega krčenja v letošnjem tretjem četrtletju zraslo za minimalnih 0,1 odstotka. Bo Portugalska junija 2014 zapustila rešilno okrilje? Grčija skoraj brezupen primer. Tretja država evroobmočja, ki je zaprosila za mednarodno pomoč, je španska soseda Portugalska. EU je državi ob Atlantiku maja 2011 odobrila 78 milijard evrov pomoči. Trojka je tudi njej predpisala grenko zdravilo – varčevalne ukrepe in reforme. Portugalska, ki je iz najhujše recesije v zadnjih desetletjih izplavala v letošnjem drugem četrtletju, optimistično načrtuje, da bo lahko rešilno okrilje zapustila junija 2014. Pesimisti pa trdijo, da brez nadaljnje pomoči ne bo šlo.

V najslabšem položaju od krizne peterice je balkanska Grčija, ki je skorajda že sopomenka za evrsko krizo. Grčija je edina država, ki je za to, da je ostala na gladini, potrebovala že dva paketa mednarodne pomoči. Maja 2010 je dobila 110 milijard evrov, ki pa so hitro pošli, tako da je balkanska država oktobra 2011 potrebovala nadaljnjih 130 milijard evrov. Vprašanje je, ali bo to zadostovalo.

Varčevalni ukrepi in reforme, ki naj bi ozdravili državo, ki je leta in leta živela nad svojimi zmožnostmi, so na ulice pognale na desettisoče Grkov in okrepile leve in desne skrajneže – Sirizo in Zlato zarjo. Grška kriza je posledično potegnila na dno tudi davčno oazo Ciper in njegov prenapihnjeni bančni sistem. Grško govoreča otoška država je tako marca letos iz mehanizma ESM dobila 10 milijard evrov pomoči za rekapitalizacijo bank.

Slovenija tik pred zaprosilom za pomoč? Če Irska in Španija odhajata iz rešilnega okrilja trojke in ESM, pa je vse več govora o tem, da naj bi bila naslednja država, ki bo potrebovala mednarodno pomoč, Slovenija. Vse odvisno od tega, kako velika je bančna luknja oziroma, kaj bodo razkrili stresni testi slovenskih bank. Če bo luknja v bankah prevelika (Reuters je pred tedni poročal celo o osemmilijardni), bo Slovenija verjetno potrebovala pomoč iz mehanizma ESM.