Hribar Milič: Sindikati vsem kopljejo jamo

Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je prepričan, da v teh težkih časih ne potrebujemo referendumov, predvsem ker sta zakona o slabi banki in slovenskem državnem holdingu za Slovenijo izrednega pomena. "Na zbornici smo zelo zadovoljni, ker referendumov ne bo. To bi namreč pomenilo še dodatno destabilizacijo že tako nizke stopnje zaupanja v Sloveniji. Istočasno pa lahko zakona prispevata k omilitvi kreditnega krča in k večji transparentnosti z upravljanjem državnega premoženja, seveda če bosta nadgrajena s podzakonskimi akti, ki bi zagotovili depolitizacijo in transparentnost poslovanja podjetij v državni lasti," je odločitev ustavnega sodišča komentiral Hribar Milič.

Prodaja premoženja za vsako ceno ne bi bila dobra Hribar Milič poudarja, da bodo podjetja zaradi zakona o slabi banki zagotovo lažje dobila posojila, po njegovem prepričanju pa bi moral biti naslednji korak vlade priprava ustreznih ukrepov za prezadolženost in podkapitaliziranost podjetij, kar je po njegovih besedah vsaj tako velik problem kot so slabe terjatve v bankah. "Država se mora nujno umakniti iz tistih podjetij, ki so odvisna od tržnih pogojev in nimajo neke splošne infrastrukturne vrednosti. Kdaj in kako prodati državno premoženje, pa je drugo vprašanje. Za vsako ceno ga vsekakor ne bi smela prodajati."

Sprejeti ukrepi gredo v pravo smer Prvi mož GZS-ja sicer meni, da vsak sprejeti ukrep v zadnjem obdobju predstavlja korak naprej. "Pokojninska reforma, pa oba zakona, o katerem govoriva, so zelo pomembni kamenčki v mozaiku globalnega zaupanja Sloveniji, niso pa popolnoma zadostni. Tako potrebujemo večjo transparentnost v delovanju političnih struktur, delovno-pravno zakonodajo, varčevanje v javnem sektorju," opozarja Hribar Milič.

Sindikati vsem kopljejo jamo Hribar Milič pa zaradi prepočasnega sprejemanja strukturnih reform s prstom kaže na sindikate. "Poglejte samo stališča glede nove delovno-pravne zakonodaje, ki je izrednega pomena. Sindikati zavračajo skoraj vse predloge, ob tem pa se ne zavedajo, da si s tem kopljejo jamo. Glavni problem za pomanjkanje delovnih mest pri nas je prav ta zakonodaja, ki jo poznajo tudi tuji potencialni investitorji v Slovenijo in resnično dvakrat premislijo, ali se bodo odločili za vstop na naš trg."

Slovenski sindikati so unikum v EU-ju Hribar Milič nadaljuje, da je vloga sindikatov premočna. "Sindikati so močno institucionalizirani v zakonu o delovnih razmerjih, saj je že v sami zakonodaji njihova neposredna vloga predvidena znotraj podjetij, kar je po mojem vedenju edinstven primer v Evropski uniji. Se pravi, da so znotraj podjetij organizirani tako, da mora podjetje profesionalnim sindikalistom plačevati za določen čas za njihove aktivnosti, da so partner pri sprejemanju vseh odločitev znotraj podjetja in ne nazadnje odločilno vplivajo pri postopkih, ko gre za prestrukturiranja podjetij, odločanje o presežnih delavcih, o delovnem času. Povsod so vgrajeni v podjetja in zato imajo veliko moč. Istočasno pa z referendumsko zakonodajo utrjujemo njihov položaj, saj so prevečkrat jeziček na tehtnici in odločajo o vseh pomembnih spremembah. V tujini so sindikati organizirani na regionalni in panožni ravni in ne znotraj podjetja. Tudi na to anomalijo nas tujci opozarjajo, saj je lastniška avtonomija pri odločanju v Sloveniji dostikrat onemogočena."