Grški parlament dokončno potrdil varčevalne ukrepe

To je bil zadnji pogoj, ki ga je morala izpolniti Grčija, da bi dobila peti obrok posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada v višini 12 milijard evrov, s čimer naj bi se izognila bankrotu. V EU so potrditev zakonodaje pozdravili. Grški poslanci so od ponedeljka razpravljali o varčevalnem načrtu vlade premiera Georgea Papandreuja za izboljšanje javnofinančnega položaja v višini 28 milijard evrov in 50-milijardnem načrtu privatizacije, v sredo pa so ga kljub množičnim protestom potrdili. Poslanci so v sredo o načrtu glasovali posamično. Za ukrepe jih je v 300-članskem parlamentu glasovalo 155, 138 jih je bilo proti, pet se jih je vzdržalo, dva pa sta bila odsotna. Parlament je nato glasoval še o podrobnostih izvajanja varčevalnih ukrepov.

Z varčevalnimi ukrepi so se izognili bankrotu

Sprejem varčevalnih ukrepov je bil nujen, da bo Grčija dobila obrok posojila v višini 12 milijard evrov od EU in IMF ter se s tem izognila bankrotu, ki ji v nasprotnem primeru zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga grozi že sredi julija. Peti obrok sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih.

Več sto ljudi v izgredih poškodovanih Grški sindikati so varčevalnim ukrepom vlade ostro nasprotovali, saj bo zvišanje davkov, ki naj bi povečalo dohodke, in zmanjševanje socialnih transferjev močno prizadelo predvsem revnejše sloje. Ob razpravi in glasovanju v parlamentu so potekali množični protesti, pri čemer so izbruhnili tudi izgredi, v katerih je bilo več sto ljudi poškodovanih.

"Drugega izhoda za Grčijo ni" Papandreujeva vlada vztraja, da so ti varčevalni ukrepi nujni, saj drugega izhoda za Grčijo ni. Trenutno znaša dolg države enormnih 350 milijard evrov, do leta 2015 pa bi brez varčevalnih ukrepov že lahko presegel 500 milijard, so opozarjali na finančnem ministrstvu.

Na ta način bi Grčija še letos zmanjšala primanjkljaj v državni blagajni na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2015 pa na 1,1 odstotka BDP. Z izvedenimi reformami in prodajo državnega premoženja naj bi do leta 2015 tudi znižali javni dolg na 139,5 odstotka BDP. Ta bo sicer letos z začetkom izvajanja reform dosegel 155,5 odstotka BDP, medtem ko bi brez reform leta 2015 znašal že vrtoglavih 198,9 odstotka BDP, so še izračunali na finančnem ministrstvu v Atenah.

EU: Odločilen korak, ki ga je morala narediti Grčija V EU so pozdravili potrditev zakonodaje za izvedbo varčevalnih ukrepov. "To je drugi, odločilen korak, ki ga je morala narediti Grčija, da bi se vrnila na vzdržno pot. To je bilo še eno dejanje nacionalne odgovornosti v zelo težkih okoliščinah," so sporočili v Bruslju.

Nemška vlada je medtem dosegla načelni dogovor s finančnimi institucijami o refinanciranju grškega dolga v okviru paketa dodatne pomoči tej prezadolženi članici območja evra, je potrdil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Podrobnosti sicer še usklajujejo, dokončni dogovor pa naj bi bil sklenjen najkasneje do nedelje.

Nemške finančne ustanove naj bi se sicer pri pristopu do refinanciranja grškega dolga zgledovale po francoskem modelu, po katerem bodo francoske banke 70 odstotkov prihodkov od zapadlih grških obveznic reinvestirale v to prezadolženo članico območja evra.

Po navedbah Schäubleja se bo dogovor nanašal na 3,2 milijarde evrov dolga. "Zadovoljen sem, da so pripravljeni sodelovati v drugem programu pomoči," je ob tem dejal nemški finančni minister.

Izvršni direktor Deutsche Bank Josef Ackermann pa je dejal, da je prispevek bank "prostovoljen, a znaten". "Grčija je včeraj naredila prvi, pomembni korak. Za to smo ji hvaležni," je spomnil na sprejetje zakona, s katerim so se Atene zavezale novim varčevalnim ukrepom.

Schäuble je razkril še, da so na pogajanjih z nemško vlado sodelovale institucije, ki imajo v lasti za 10 milijard evrov grškega dolga. Od tega je 55 odstotkov dolga zelo dolgoročnega, z rokom zapadlosti po letu 2020. Nemške in francoske banke in zavarovalnice so sicer med pomembnejšimi upniki Grčije.