Grčija in vzhodna Evropa: ali je bankrot držav sploh mogoč?

Nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada Kenneth Rogoff te dni napoveduje, da se Grčija in nekatere vzhodnoevropske države ne bodo mogle izogniti bankrotu. V pogovoru za avstrijski Profil je izjavil, da bo klavrna usoda Grčijo doletela kljub izdatni denarni pomoči Evropske unije. Po poti bankrota naj bi ji sledile še nekatere vzhodnoevropske države; katere bi to lahko bile, sicer ni mogel napovedati, a meni, da je za Madžarsko, Romunijo in Ukrajino najbolj verjetno, da ne bodo mogle odplačevati svojih dolgov. Ko Mednarodnemu denarnemu skladu zmanjka potrpljenja Rogoff dodaja, da tudi za te države neposredne grožnje bankrota ni, vse dokler je Mednarodni denarni sklad pripravljen pomagati. Toda, kot pravi, to ne bo trajalo v nedogled.

Grčija po njegovem mnenju že v letu ali dveh ne bo zmožna izpolniti zahtev Mednarodnega denarnega sklada, kar naj bi ta toleriral le za kratek čas, nato pa bi bil po njegovih besedah bankrot za Grčijo neizogiben. V tem obdobju pa še nekatere države ne bodo prestale konsolidacij svojih državnih proračunov, meni Rogoff.

Država lahko pride v plačilno nesposobnost, ne pa v stečaj "Država mora svoje finančne obveznosti razrešiti," je prepričan makroekonomist dr. Maks Tajnikar, ki meni, da država lahko pride v stanje plačilne nesposobnosti, ne pa v stečaj. "V takem primeru so razmere, podobne prisilni poravnavi, ko se dolgovi odpišejo ali reprogramirajo, na državo se pritiska, da spremeni politiko …"

"To, da gre država v stečaj, je pretiravanje, tega sploh ne razumem," je za SiOL povedal Tajnikar, ki je dodal, da ne pozna nobenega resnega takšnega primera. "Odkar so vzpostavljeni sodobni monetarni sistemi, ne poznam primera, da bi morali razprodati premoženje in da bi država izginila, zato mislim, da je uporaba besede bankrot v povezavi z državami pretiravanje."

Grčija: najbolj podobno prostovoljni poravnavi "Ko so države v razmerah, kot je Grčija, ni mednarodnih zakonov, ki bi to urejali. Postopki, skozi katere gre Grčija, so še najbolj podobni prostovoljni poravnavi," je pojasnil Tajnikar. Pri prisilni poravnavi so namreč vpleteni tudi sodni postopki, ki jih pri prostovoljni ni.

Tajnikar je opozoril, da so številne države po svetu, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, že bile in tudi zdaj so v podobnih ali še hujših razmerah, kot pestijo Grčijo. "Neka plačilno nesposobna država sicer lahko proda kakšno podjetje ali kakšno drugo premoženje, a večina držav, ki se znajdejo v takšnih razmerah, sploh nima več česa prodati," je sklenil pogovor.