Slovenija je v recesiji, zahtevne razmere pa gospodarstvenike čakajo tudi v letu 2013.
Čeprav bi jim na pomoč lahko priskočila tudi država, npr. z odpravljanjem birokratskih ovir in reformo trga dela, se gospodarstveniki zavedajo, da je usoda v veliki meri v njihovih rokah. Pozivajo predvsem k trdemu delu ter vlaganjem v razvoj in inovacije.
Napovedi mednarodnih in domačih institucij o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) so črnoglede. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj napoveduje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, leta 2013 pa za 2,1 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj letos pričakuje dvoodstotno znižanje BDP, prihodnje leto pa naj bi se znižal še za 1,4 odstotka. Skromno rast naj bi beležili šele leta 2014.
"Hudo bo za tista podjetja, ki so odvisna zgolj od domačega trga"
"Razmere v letu 2013 bodo glede na leto 2012 vse prej kot boljše, ostajamo v recesiji," je dejala izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. Prihodnje leto pričakuje najmanj dvoodstotni padec BDP. "Razmere bodo boljše za tistih nekaj globalno konkurenčnih, na rastoče trge orientiranih podjetij, še posebej na Bližnji vzhod, Afriko in Rusijo, hudo pa bo za tista podjetja, ki so odvisna zgolj od domačega trga," je opozorila.
"Leto 2013 bo še eno leto, ko bo Slovenija beležila padec gospodarske aktivnosti"
V Združenju Manager so v Zavezi za uspešno prihodnost 15/2020 predlagali optimističen cilj: vizijo uspešne Slovenije, ki se bo do leta 2020 pridružila najboljšim 15 evropskim državam. "Da bi se to zgodilo, bi morali rasti s štiriodstotno povprečno stopnjo letno. Glede na to, da se v Sloveniji še nismo lotili predlogov za odpravljanje sistemskih anomalij, ki smo jih zapisali v zavezi, gredo gospodarske razmere svojo negativno pot," je pojasnila izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Leto 2013 bo po njenem mnenju še eno leto, ko bo Slovenija beležila padec gospodarske aktivnosti.
Pričakovanja podjetij so različna - nekateri so bolj optimistični, nekateri pa bolj previdni.
"Za vsa podjetja je ključna reforma trga dela"
In kaj bi morala storiti vlada, da bi gospodarstvu olajšala poslovanje? "Zažene naj vsaj energetsko obnovo stavb in sprosti izgradnjo katerega od načrtovanih energetskih objektov, regionalnih cest ... Naj ne dopusti, da birokratske in upravne ovire pretehtajo učinke zagona investicij," je dejala Avberškova. Za vsa podjetja je po njenem mnenju ključna reforma trga dela, ki bo omogočala fleksibilnost zaposlovanja in varnost odpuščanja.
Šmuceva je dodala, da mora država začeti odpravljati sistemske napake - sprejeti mora fleksibilno delovnopravno zakonodajo, ki spodbuja zaposlovanje, odpraviti birokratske ovire, ki odganjajo vlagatelje, normalizirati davčni sistem s poudarkom na znižanju davčnih obremenitev dela, uvesti socialno kapico ...
"Uspešno gospodarstvo potrebuje okolje, v katerem se lahko razvija"
"Ko bomo državljani in politika sprejeli moto, da za ohranitev visoke kakovosti življenja preprosto potrebujemo uspešno gospodarstvo, se bodo stvari začele popravljati. Uspešno gospodarstvo pa potrebuje okolje, v katerem se lahko razvija," je dejala. Druge države po njenem mnenju veliko bolj prijazno ravnajo s poslovnim okoljem. "Pri nas se do gospodarstva vedemo mačehovsko. Kot da je dolžno biti uspešno ne glede na razmere," je dodala.
"Uvesti je treba filozofijo pametnega dela, ne iztiskanja rezultatov"
Veliko lahko storijo tudi gospodarstveniki sami. Avberškova in Šmuceva opozarjata, da morajo vlagati v razvoj in inovacije. "Biti morajo mnogo bolj inovativni, uvajati morajo sodobne managerske modele in narediti vse, da povečajo dodano vrednost," je dejala Šmuceva in opozorila, da ljudi ne smemo obremeniti preko njihovih zmožnosti. "Uvesti je treba filozofijo pametnega dela, ne iztiskanja rezultatov," je dejala. Za to so po njenem potrebne tudi inovacije v odnosih.