V Grčiji se je na poziv sindikatov javnega in zasebnega sektorja začela 48-urna splošna stavka zaradi varčevalnih ukrepov vlade premiera Georgea Papandreuja.
Po vsej Grčiji so zaprti uradi, banke in šole. V bolnišnicah obravnavajo samo najnujnejše primere. Stavkajo tudi novinarji radia in televizije ter zaposleni v igralnicah in gledališčih, ki so v lasti države.
Javni prevoz stoji, motnje tudi v letalskem prometu
Zaradi stavke zaposlenih v javnem prometu ne vozijo avtobusi, vlaki in trajekti. Zaradi stavke kontrolorjev prometa pa je prišlo tudi do motenj v letalskem prometu. Kontrolorji letenja so ob 8. uri po krajevnem času ustavili delo za štiri ure, nato pa bodo ponovno prenehali z delom med 18. in 22. uro zvečer. Zaradi tega so morali odpovedati ali preusmeriti več sto letov.
Protestnike čaka več tisoč policistov
V središču Aten se je na dveh ločenih protestnih shodih zbralo okoli 20.000 ljudi, pri čemer so protesti po poročanju AP minili brez izgredov. Protestniki so se zbrali pred poslopjem parlamenta, kjer poslanci razpravljajo o varčevalnih ukrepih vlade. K protestom so pozvali sindikati javnega sektorja in zasebnega sektorja kot tudi grška komunistična stranka (KKE). Za varnost v grški prestolnici sicer skrbi okoli 5000 policistov.
V finančno ministrstvo metali molotovke
V bližini finančnega ministrstva v središču Aten pa je medtem prišlo do izgredov, v katerih je bilo udeleženih več sto mladih. Zamaskirani protestniki so začeli metati granitne kocke in molotovke ter razbijati okna in zažigati smetnjake. Policija je odgovorila s solzivcem, da bi jih razgnala.
Protesti so potekali tudi v pristaniškem mestu Solun, na katerih se je zbralo 7000 ljudi.
Splošna stavka naj bi se nadaljevala tudi v sredo. Sindikati nasprotujejo varčevalnim ukrepom vlade v višini 28 milijard evrov, ki predvidevajo krčenje izdatkov in zvišanje davkov.
Poslanci bodo glasovali o varčevalnem načrtu
Poslanci naj bi o varčevalnem načrtu v višini 28 milijard evrov in 50-milijardnem načrtu privatizacije v glasovali v sredo. Sprejem varčevalnih ukrepov je nujen, da bi Grčija dobila naslednji obrok posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada ter se s tem izognila bankrotu, ki ji v nasprotnem primeru grozi že sredi julija. Peti obrok posojila znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih.
Peti obrok posojila znaša 12 milijard evrov
Sprejem varčevalnih ukrepov je nujen, da bi Grčija dobila naslednji obrok posojila EU in Mednarodnega denarnega sklada ter se s tem izognila bankrotu, ki ji v nasprotnem primeru grozi že sredi julija. Peti obrok posojila znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih.
Vladajoča socialistična stranka Pasok premiera Papandreuja ima v 300-članskem parlamentu tesno večino 155 poslancev.
2
