S prenovljenim zakonom o javnih financah, ki je še v postopku usklajevanja na vladi, je mogoča tudi uvedba zgornje meje za dolg države in javno garantirani dolg.
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari predlaga, da bi se zgornja meja za dolg države določila pri 45 odstotkih BDP, za javno garantirani dolg pa pri 13 odstotkih BDP. Kot je povedal, je njegov predlog v usklajevanju o prenovljenem zakonu tudi to, da bi lahko državni zbor ta zakonska določila spreminjal zgolj z dvotretjinsko večino.
Dolg naj bi se leta 2012 povzpel na 43 odstotkov BDP
Dolg države je sicer lani dosegel 37,9 odstotka BDP. Po načrtih vlade (ob predpostavki sprejema vseh predvidenih ukrepov za javnofinančno konsolidacijo potrebnih strukturnih reform ter ob napovedani gospodarski rasti pri okoli 2,5 odstotka v letu 2011 in okoli treh odstotkih v letih do 2015) naj bi se prihodnje leto povzpel na 41,5 odstotka BDP, v letu 2012 pa dosegel najvišjo raven pri okoli 43 odstotkih BDP ter se nato do leta 2015 stabiliziral pri okoli 40 odstotkih BDP.
Dolg Darsa je znašal okoli devet odstotkov BDP
Javno garantirani dolg pravnih oseb zunaj sektorja država (npr. Družbe za avtoceste v RS, Slovenske železnice) in poroštva bankam v okviru jamstvenih shem pa je lani po ocenah ministrstva za finance dosegel 7,38 milijarde evrov oz. 20,6 odstotka BDP. Od tega je zgolj javno garantirani dolg Darsa znašal nekaj nad tremi milijardami evrov oz. okoli devet odstotkov BDP.
Gaspari bi iz okvira zgornje meje za javno garantirani dolg, ki bi bila pri 13 odstotkih BDP, sicer izključil jamstva, ki jih je država sprejela v okviru finančne in gospodarske krize, tako da bi šlo predvsem za jamstva za nove energetske in prometne investicije.
Gaspari: Omejitev bi povečala verodostojnost države
Gaspari je prepričan, da bi vnos omejitev za dolg in državna jamstva povečal verodostojnost države na mednarodnih trgih, ne vidi pa potrebe po vnosu zgornje meje dolga v ustavo, kot je to storila Nemčija. Prepričan je, da bi imela zahtevana dvotretjinska večina v DZ podoben učinek.
K omejitvi dolga napotuje tudi "pakt za evro"
S tem bi Slovenija že tudi uresničila zavezo iz t.i. pakta za evro, ki so ga voditelji držav in vlad območja evra potrdili na neformalnem srečanju minuli konec tedna. Pakt, ki predstavlja omiljeno različico prvotnih nemško-francoskih predlogov za konkurenčnost, članice poziva, naj uvedejo fiskalna pravila za omejitev dolga in primanjkljaja, a jim pušča izbiro, kakšen specifičen nacionalni pravni vzvod bodo uporabile. Pri tem bodo sicer morale zagotoviti, da je narava tega vzvoda dovolj zavezujoča in trajna, na primer ustava ali okvirni zakon.
4
