Evroskupina za dvomesečno podaljšanje programa pomoči za Grčijo (video)

Proračunski osnutek Slovenije je pretežno skladen z evropskimi pravili, država mora sedaj zagotoviti pravočasno in vzdržno odpravo presežnega primanjkljaja v letu 2015, je sporočila evroskupina. "Pozdravljamo slovenske zaveze za zagotovitev tega cilja" "Slovenija bo morala zagotoviti pravočasno in vzdržno odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v letu 2015. Pozdravljamo slovenske zaveze za zagotovitev tega cilja," piše v izjavi, ki jo je danes sprejela evroskupina.

Sporočilo evroskupine je skladno z oceno komisije, ki je Slovenijo ob objavi proračunskega mnenja opozorila na nujnost izvedbe začrtanih ukrepov za odpravo presežnega primanjkljaja ter pozvala k pospešitvi strukturnih fiskalnih ukrepov - zlasti sprejetja zakona o fiskalnem pravilu in priprave celovitega pregleda javnih izdatkov v zdravstvu.

Prenos fiskalnega pakta v nacionalne zakonodaje bodo pregledali do sredine 2015 Prenos fiskalnega pravila v nacionalne zakonodaje terja fiskalni pakt. Fiskalno pravilo določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Evroskupina je danes sporočila, da bo prenos fiskalnega pakta v nacionalne zakonodaje pregledala do sredine prihodnjega leta.

Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo, torej zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP, je prihodnje leto.

Za Slovenijo, ki se v družbi Italije in Hrvaške sooča tudi s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, je pomembno še eno sporočilo v današnji izjavi evroskupine: da je spodbudno, da so države s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji pri soočanju s tem problemom doslej občutno napredovale.

Ugotovitve analize makroekonomskega stanja predvidoma marca Komisija je sicer konec novembra odločila, da Slovenija in še petnajst članic potrebuje temeljito analizo makroekonomskega stanja. Ugotovitve te analize bo predvidoma predstavila marca.

Evropska komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov z evropskimi pravili države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili. Evroskupina je danes potrdila te ocene in podrobneje komentirala države s tveganji.

Slovenija pretežno skladna s pravili Tveganja komisija ugotavlja v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in na Malti. Pretežno skladne s pravili so Slovenija, Estonija, Latvija in Finska. Proračuni Nemčije, Irske, Luksemburga, Nizozemske in Slovaške pa so v skladu s pravili.

Najbolj problematične, Francija, Italija in Belgija, so dobile še tri mesece časa za ukrepanje, preden bo komisija v začetku marca odločila o nadaljnjih korakih. To kaže na premik političnega poudarka s fiskalne strogosti na spodbujanje rasti, čeprav v Bruslju takšno tolmačenje zavračajo ter izpostavljajo pomen obojega.

Tristopenjske sankcije v višini 0,2 odstotka BDP Če komisija oceni, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko v skrajnem primeru predlaga tristopenjske sankcije v višini 0,2 odstotka BDP; najprej obrestovani depozit, nato neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.

Evroskupina sicer pozdravlja dejstvo, da članice zmanjšujejo primanjkljaje in stabilizirajo javni dolg kljub gospodarskim izzivom, a opozarja na nujnost nadaljevanja fiskalne konsolidacije, ki bo obenem zagotavljala spodbujanje rasti, ter strukturnih reform, zlasti rahljanje davčnega primeža, je sestanek povzel šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Pozval k pravočasnem in odločnem ukrepaju Ob tem je vse članice s proračunskimi osnutki, ki niso skladni z evropskimi pravili, predvsem tiste v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, pozval, naj pravočasno in odločno ukrepajo za zagotovitev skladnosti s pravili, po potrebi tudi z dodatnimi ukrepi.

Mramor udeležbo odpovedal zaradi bolezni Slovenijo na današnjem zasedanju evroskupine zastopa državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin; finančni minister Dušan Mramor je namreč udeležbo odpovedal zaradi bolezni, so pojasnili v tiskovni službi stalnega predstavništva Slovenije pri EU.

Evroskupina za dvomesečno podaljšanje programa pomoči za Grčijo Finančni ministri so pripravljeni za dva meseca podaljšati obstoječ program pomoči za Grčijo, če bodo Atene za to zaprosile, je povedal Dijsselbloem. Podaljšanje je potrebno, ker se posojilodajalci in grške oblasti še niso dogovorili o ukrepih, ki jih mora država izvesti v sklopu obstoječega programa.

Zapleta se, ker trojka posojilodajalcev zahteva zapolnitev vrzeli v proračunu za prihodnje leto, ki po njeni oceni znaša od dve do tri milijarde evrov, grške oblasti, soočene z grožnjo predčasnih volitev, pa zavračajo dodatne varčevalne ukrepe.

To onemogoča sprostitev zadnje tranše posojila v višini 1,8 milijarde evrov v sklopu veljavnega programa in tudi dogovor o nadaljnjih korakih - po pričakovanjih bo to previdnostno posojilo, saj "čist" izstop Grčije iz programa ni mogoč.

Edina možnost: "tehnično podaljšanje" obstoječega programa pomoči Edina možnost, ki preostane, je tako "tehnično podaljšanje" obstoječega programa pomoči. A tudi pri tem se je zapletalo. V Atenah so ga namreč želeli podaljšati za mesec ali dva, trojka za dlje časa, a na koncu so popustili Grčiji.

Rok za odločitev o podaljšanju obstoječega programa je sredina decembra, saj morajo v nekaterih članicah odločitev potrditi parlamenti, ki med prazniki ne delajo. Najprej pa morajo grške oblasti zaprositi za podaljšanje obstoječega programa.

V prihodnjih dveh letih še 12,6 milijarde evrov pomoči Konec leta se sicer izteče le evropski del programa pomoči Grčiji, ki naj bi v prihodnjih dveh letih od Mednarodnega denarnega sklada dobila še 12,6 milijarde evrov pomoči.

Prvi evropski program pomoči za Grčijo, dogovorjen maja 2010, je predvideval do 110 milijard evrov posojil v treh letih. Drugi program, dogovorjen februarja 2012, pa 130 milijard evrov, vključno z neporabljenimi sredstvi iz prvega programa.

Poleg tega so članice območja evra danes dokončno potrdile instrument, ki v skrajnem primeru pod strogimi pogoji omogoča neposredno dokapitalizacijo bank iz evropskega reševalnega sklada (ESM). Sredstva so omejena na 60 milijard evrov.

Cipru 350 milijonov evrov posojila Območje evra je sicer odobrilo tudi 350 milijonov evrov posojila Cipru. Dosedanja pomoč tej državi iz ESM tako znaša 5,7 milijarde evrov. Preostanek od devetih milijard evrov pomoči Cipru bo ob izpolnitvi pogojev izplačan v četrtletnih obrokih do leta 2016.