Eurostat potrdil padec območja evra v recesijo

To pomeni, da je območje skupne valute zdrsnilo v recesijo. Slovenija je na četrtletni ravni zabeležila 0,6-odstotni upad BDP.

Eurostat je potrdil tudi, da je celotna EU na četrtletni ravni zabeležila 0,1-odstotno rast. V drugem trimesečju so tako članice območja evra kot celotna sedemindvajseterica na četrtletni ravni zabeležile 0,2-odstotno krčenje BDP, v prvih treh mesecih leta pa je gospodarska dejavnost v obeh območjih stagnirala.

Evroobmočje že drugič v recesiji Območje evra se je tako drugič po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize znašlo v recesiji, ki naj bi se po ocenah skoraj gotovo nadaljevala še vsaj v tekočem četrtletju.

V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v območju evra v tretjem četrtletju upadla za 0,6 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,4 odstotka. Medletni upad BDP je tako v obeh območjih večji kot v prehodnem četrtletju, ko je bil v evrskih državah 0,5-odstoten, v celotni uniji pa 0,3-odstoten.

Slovenija je v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim trimesečjem zabeležila 0,6-odstotno krčenje gospodarske dejavnosti, na letni ravni pa je bil upad BDP 2,9-odstoten. Bolj od Slovenije se je gospodarstvo na letni ravni skrčilo le še v Grčiji (-7,2 odstotka) in na Portugalskem (-3,4 odstotka).

Najboljše rezultate pa na ravni unije beležijo srednje in vzhodnoevropske članice Latvija (5,3 odstotka), Estonija (3,4 odstotka), Litva (3,3 odstotka), Slovaška (2,5 odstotka) in Poljska (1,9 odstotka).

Zasebna potrošnja je v tretjem trimesečju v območju evra na četrtletni ravni stagnirala, na letni pa upadla za 1,3 odstotka. V celotni uniji se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečala za 0,1 odstotka, na letni ravni pa zdrsnila za 0,7 odstotka.

Investicije se vse bolj krčijo Državna potrošnja se kljub varčevalnim ukrepom ne krči močno. V območju evra se je na četrtletni ravni skrčila za 0,2 odstotka, na letni pa za 0,1 odstotka. V celotni povezavi pa je na četrtletni ravni stagnirala, v medletni primerjavi pa celo narasla za 0,3 odstotka.

Investicije se v trenutnem negotovem gospodarskem okolju vse bolj krčijo. V območju evra je bil tako upad v tretjem četrtletju na letni ravni 4,2-odstoten, v celotni povezavi pa 3,2-odstoten. Na četrtletni ravni je bilo krčenje 0,7- oziroma 0,6-odstotno.

Izvoz se je na četrtletni ravni v obeh območjih povečal za 0,9 odstotka, uvoz pa za 0,2 oziroma 0,1 odstotka. Na letni ravni je bil izvoz v območju evra večji za 2,9 odstotka, v celotni sedemindvajseterici pa za 2,7 odstotka. Uvoz je bil medtem manjši za 0,9 oziroma 0,7 odstotka. To kaže na močan pozitiven prispevek zunanje trgovine k BDP.

Precej boljše od evropskega rezultate kaže ameriško gospodarstvo. V ZDA se je tako BDP v tretjem četrtletju po zadnjih ocenah na četrtletni ravni po desezoniranih podatkih okrepil za 0,7 odstotka, na letni pa za 2,5 odstotka. Japonsko gospodarstvo pa se je na četrtletni ravni skrčilo za 0,9 odstotka, na letni ravni pa zabeležilo 0,2-odstotno rast.