Erjavec napovedal pritožbo na razsodbo sodišča glede LB

Slovenija se bo pritožila zoper današnjo razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede nekdanje LB, je danes v Ljubljani napovedal zunanji minister Karl Erjavec. Minister poudarja, da odločitev sodišča "ne stoji na pravih argumentih, na dejanskem stanju", saj je to vprašanje treba reševati v okviru nasledstvenih vprašanj in ne v okviru pravnih postopkov. Erjavec je še izrazil upanje, da bo Slovenija pritožbo vložila v najkrajšem možnem času in da bo pri tem uspešna, ker "argumentacija sodbe ne pritrjuje dejanskemu stanju v zvezi s problemom varčevalcev, zlasti varčevalcev v BiH". Povedal je še, da bo ob pritožbi znova predstavila svoje argumente. O pritožbi bo odločal veliki senat sodišča v Strasbourgu. "Tam bo 21 sodnikov in prepričan sem, da bodo bolj natančno preučili argumentacijo, ki jo daje Slovenija," je dejal minister. Erjavec ni mogel oceniti morebitnih posledic, če tudi razsodba velikega senata ne bi bila ugodna za Slovenijo. Je pa povedal, da gre v primeru Hrvaške, ki ga sicer ne gre enačiti, po ocenah za okoli 800 milijonov evrov skupaj z obrestmi, kar bi morali plačati slovenski davkoplačevalci.

Sodišče: Slovenija mora dvema tožnikoma plačati odškodnino Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v tožbi treh državljanov BIH razsodilo in Sloveniji naložilo, da mora dvema od treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4000 evrov za nematerialno škodo, poleg tega pa še morebitne davke.

Če teh obveznosti ne bo poravnala do izteka roka, bo morala Slovenija na ta znesek plačati še obresti po obrestni meri za posojanje čez noč v okviru sistema centralnih bank območja evra v omenjenem obdobju skupaj s pribitkom treh odstotnih točk. Enako odškodnino in pogoje je sodišče določilo tudi Srbiji v primeru tretjega tožnika Sakiba Šahdanovića.

Odločitev sodišča je tudi, da mora Slovenija v šestih mesecih po pravnomočnosti razsodbe tudi sprejeti ustrezne ukrepe, da bosta Ališićeva, Sadžak in vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli prihranke v domačih podružnicah slovenskih bank.

Slovenija je kršila človekove pravice Kot piše v razsodbi, objavljeni na spletni strani sodišča, je Slovenija v primeru Ališićeve in Sadžaka kršila temeljne človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ostale tožene države po mnenju sodišča tega člena niso kršile.

Slovenija je v primeru Ališićeve in Sadžaka po mnenju sodišča kršila tudi 13. člen konvencije, ki govori o pravici do učinkovitega pravnega varstva. Ostale tožene države tega člena niso kršile, je še razsodilo sodišče.

Glede tretjega tožnika, Šahdanovića, pa je 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah po mnenju sodišča kršila Srbija.

Slovenija in Srbija pa po mnenju sodišča nista kršili 14. člena konvencije, ki govori o diskriminaciji na podlagi nacionalnosti. Tožniki so namreč med drugim trdili, da so žrtev diskriminacije na podlagi nacionalnosti in da jim je kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva.

Finančno ministrstvo sodbo še preučuje Na finančnem ministrstvu so povedali, da sodbo sodišča za človekove pravice še preučujejo. "Prejeli smo sodbo, ki pa je obsežna (41 strani) in pravno zahtevna, zato jo še proučujemo tako z vidika potencialnih posledic kot tudi razpoložljivih pravnih sredstev," so v prvem odzivu na kratko zapisali na finančnem ministrstvu.

Žugić: Gre za odlično novico iz Strasbourga Odvetnik dela hrvaških varčevalcev LB Milivoj Žugić pa je povedal, da še naprej delajo na iskanju kompromisne rešitve za prenesene prihranke hrvaških državljanov. Ko gre za neprenesene prihranke, o njih ni nobenega spora, ker so del omenjene razsodbe.

"Podobno sodbo sem pričakoval oktobra 2008 v primeru Kovačić in drugi proti Sloveniji, ker sem zmeraj trdil, da je tako, kot je odločilo sodišče," je dejal in poudaril še, da gre za "odlično" in "fantastično" novico iz Strasbourga.

Na slovenskih sodiščih naj bi bilo doslej pravnomočnih oziroma izvršljivih od deset do 15 sodb To je bila prva razsodba sodišča v Strasbourgu v tožbi proti Sloveniji zaradi nekdanje podružnice LB v BiH in druga sploh glede vprašanja starih deviznih vlog nekdanje skupne države. V prvi razsodbi glede LB, ki je zadevalo nekdanjo podružnico LB v Zagrebu, je novembra 2006 zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev, po pritožbi tožnikov pa jo je nato dokončno zavrglo oktobra 2008.

V BiH gre za vprašanje okoli 165.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi po navedbah slovenske strani zahtevali skupno okoli 90 milijonov evrov.

Nekateri so svoje prihranke zahtevali s tožbami na slovenskih sodiščih, mnogi so se obrnili tudi na sodišče v Strasbourgu. Na slovenskih sodiščih naj bi bilo doslej pravnomočnih oziroma izvršljivih od deset do 15 sodb, ki varčevalcem nekdanje LB prisojajo povračilo njihovih deviznih vlog. Vendar LB nima premoženja, saj ga je prenesla na NLB.