Dokapitalizacijska skupščina NLB naj bi bila 27. oktobra

Nadzorni svet je potrdil besedilo sklica skupščine, so sporočili iz NLB. Nadzorniki so sprejeli tudi načrt prestrukturiranja banke, ki ga je v zvezi z marčno dokapitalizacijo zahtevala Evropska komisija. Kot je v sporočilu, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, spomnil prvi nadzornik Nove Ljubljanske banke (NLB) Marko Simoneti, je Banka Slovenije z odredbo od NLB zahtevala, da do konca letošnjega leta izboljša kapitalsko ustreznost, ciljne količnike kapitalske ustreznosti pa doseže z dokapitalizacijo. Marca je levji delež vplačala država Nadzorni svet je sprejel tudi načrt prestrukturiranja NLB, ki ga je zahtevala Evropska komisija v postopku ugotavljanja državne pomoči v zvezi z marčno dokapitalizacijo. Načrt temelji na obstoječi strategiji banke do leta 2015. Uprava in nadzorni svet NLB sta na skupščini konec junija na podlagi omenjene zahteve Banke Slovenije še za letos predlagala novo dokapitalizacijo, tako kot marca tudi tokrat v višini 250 milijonov evrov. Pri marčnem povečanju kapitala je levji delež delnic (za dobrih 243 milijonov evrov) vplačala država. V skladu z vladno izjavo ob julijski objavi rezultatih vseevropskega stresnega testa bank, ki ga je NLB opravila za las, bodo imeli pri tokratni dokapitalizaciji NLB prednost zasebni vlagatelji, uporaba javnih sredstev pa je predvidena le v primeru potrebe z namenom izognitve morebitnim izgubam, če zasebni viri ne bodo zadostni, ter pod strogo določenimi pogoji.

Država se po navedbah ministra za finance Franca Križaniča pogovarja z več zainteresiranimi vlagatelji, med katerimi se poleg drugega največjega lastnika NLB, belgijske KBC, najpogosteje omenja še Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodno finančno korporacijo (IFC) iz skupine Svetovne banke. Govori se, da bi KBC utegnila spet sodelovati pri povečanju kapitala, tako da ohrani kontrolni delež.

Previsoka cena dokapitalizacijske delnice? V pogajanjih naj bi bil največji kamen spotike cena dokapitalizacijske delnice. Marca je bila pri 116 evrih in pri njej tudi tokrat vztraja država. Glede na trenutno poslovanje banke, ki ga obremenjujejo visoke oslabitve in rezervacije, pa naj bi bila ta po mnenju potencialnih vlagateljev previsoka. Zato naj bi zahtevali zagotovila, da se bodo lahko iz lastništva umaknili vsaj po tej ceni.

Obstaja pa tudi druga možnost povečanja kapitala. Če dogovora med lastniki in potencialnimi novimi vlagatelji ne bo, naj bi lastniki odločali o dokapitalizaciji z izvedbo javne ponudbe delnic po tržnih pogojih. Cena delnice bi bila v tem primeru verjetno precej nižja, kar ni po godu državi kot največji lastnici. V luči tega zapletenega položaja se je omenjala tudi možnost, da do dokapitalizacije ne bo prišlo letos, temveč v začetku prihodnjega leta.