Civilni iniciativi za zaščito Krasa pod okriljem Unesca

V zadnjih letih se namreč po navedbah iniciativ vedno bolj spreminja demografska in urbana slika kraških vasi, saj je pozidava neprilagojena krajem.

"Koliko parcel so kupili Italijani?" V civilni iniciativi Kras poudarjajo, da se je z vstopom Slovenije v EU na nepremičninskem trgu marsikaj spremenilo. Kot je na novinarski konferenci poudaril Robert Rogič iz iniciative, na tem področju izstopa predvsem področje Krasa.

"Prva zahteva je, da država končno uredi evidence, iz katerih bo razvidno, koliko nepremičnin in zazidljivih parcel so kupili tujci, predvsem Italijani," je poudaril Rogič. Zato bodo od vlade zahtevali, naj uvede določene zaščitne ukrepe pred pretirano prodajo nepremičnin tujcem, saj je slovenska zakonodaja po njihovi oceni dovolj dobra, da bi to brez spreminjanja zakonov ali sprejemanja novih lahko že uredili.

"Z upoštevanjem javno dostopnih evidenc ocenjujemo, da je po vstopu Slovenije v EU na Krasu do konca leta 2010 kupilo nepremičnine 1000 tujih državljanov, od tega velika večina italijanskih," je povedala članica civilne iniciative Kras Barbara Jejčič.

Cene nepremičnin so narasle za sedemkrat Zaradi povpraševanja tujcev so cene nepremičnin na Krasu narasle tudi za sedemkrat - če je bilo pred letom 2005 za kvadratni meter zazidljivega zemljišča potrebno odšteti okrog 15 evrov, se njegova cena trenutno giblje med 120 in 150 evri, zato si Kraševci po navedbah iniciative ne morejo več privoščiti nakupa zemljišč.

Problematična "satelitska naselja" "Dogaja pa se tudi, da tuji investitorji gradijo t.i. satelitska naselja, ki se ne vključujejo v kraško krajino," je opozoril Rogič. Najbolj so ogrožena naselja tik ob državni meji med Slovenijo in Italijo ter ob državni cesti iz Sežane proti Novi Gorici. V zadnjem času pa je veliko povpraševanja po zazidljivih parcelah tudi v Brkinih, so še poudarili.

Od slovenske vlade zato pričakujejo, da bo sprožila postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin pri Evropski komisiji. Za uporabo splošne zaščitne klavzule lahko Slovenija zaprosi le do 1. maja letos, zato bo potrebno pohiteti, pravijo.

Civilni iniciativi pripravljata tudi okrogle mize na to tematiko, prva bo že prihodnjo sredo v Sežani. S tem dnem bodo začeli zbirati tudi podpise pod peticijo za sprejem zaščitne klavzule, ki jo bodo dali v podpis vsem Slovencem.

"Nismo nacionalisti" "Uporabili bomo vsa legitimna sredstva za zbiranje podpisov, s katerimi želimo pritisniti na našo vlado, da bi vendarle nekaj naredila," je še povedal Rogič.

Nismo nacionalisti, pač pa trenutno dogajanje razumemo kot ogrožanje nas samih oziroma ogrožanje slovenske identitete Krasa v prihodnje, pa je dejal Božo Novak iz civilne iniciative za Primorsko, ki se pridružuje Kraševcem.