Četrtek, 29. 11. 2012, 9.25
8 let, 3 mesece
Čiščenje proračunskega sranja Križaniča in Bratuškove

V Financah ekonomist Kovač razmišlja o proračunu za leti 2013-2014 od katerega bo usodno odvisna finančna prihodnost države.
Podatki iz grafa o gibanju javnofinančnega primanjkljaja Slovenije in povprečja evrskega območja kažejo, da se je primanjkljaj na evrskem območju po izbruhu krize zmanjšal s 6,3 odstotka BDP leta 2009 na 4,1 odstotka BDP lani. Povsem drugače velja za Slovenijo, ki je bila v obdobju 2009-2011 ob nedavno bankrotiranem Cipru edina država na evrskem območju, ki v zadnjih treh letih primanjkljaja ni zmanjšala, ampak - ravno nasprotno - celo povečala, in sicer s šestih odstotkov BDP na 6,4 odstotka BDP, piše Kovač.
Slovenija je od decembra 2009 v formalnem postopku presežnega primanjkljaja pred evropsko komisijo, ker je kršila določila Pakta o stabilnosti in rasti, ki dovoljuje javnofinančni primanjkljaj največ v višini treh odstotkov BDP. Križanič in Bratuškova bi morala po danih zavezah evropski komisiji iz leta 2010 znižati lanski primanjkljaj na 4,2 odstotka BDP, ravnala pa sta nasprotno: zgoraj prikazani podatki lepo kažejo, da sta primanjkljaj celo povečala na nedopustnih 6,4 odstotka BDP (2,3 milijarde evrov). Za prihodnje leto sta obljubila evropski komisiji primanjkljaj pod tri odstotke BDP.
Zato sta Križanič in Bratuškova, ki nista izpolnila danih zavez evropski komisiji o zmanjšanju primanjkljaja, sta najbolj odgovorna, da se je Slovenija spremenila v neverodostojno, banana državo, ki ne izpolnjuje danih zavez do mednarodne skupnosti in je zato v očeh tujih vlagateljev izgubila zaupanje, piše Kovač.
"Navedeni podatki o zmanjšanju letošnjega primanjkljaja glede na lanskega potrjujejo, da minister Šušteršič več kot uspešno čisti proračunsko sranje Križaniča in Bratuškove, zaradi česar Slovenija postaja znova bolj verodostojna in zaupanja vredna država, ki izpolnjuje dane zaveze o zmanjšanju primanjkljaja," navaja Kovač.
To so potrdili tudi mednarodni finančni trgi z oktobrskim nakupom 2,2 milijarde dolarjev državnih dolgoročnih obveznic in postopnim znižanjem zahtevane donosnosti na naš državni dolg. Spomnimo, da je imela Slovenija zaprt dostop do mednarodnih finančnih trgov že od jeseni 2011.
Da tudi Slovenija nima alternative varčevanju, je jasno povedal ekonomist Mojmir Mrak, ki je edini ekonomist starejše generacije, ki pri nas ni podlegel populističnemu valu protivarčevalne histerije. Mrak je dejal, da smo pred dvema letoma še imeli alternativo, bodisi zagon gospodarstva bodisi javnofinančna konsolidacija, danes pa je nimamo več, saj Slovenija zdaj nima s čim financirati gospodarske rasti, zato je najprej potrebno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, šele nato pa spodbujanje gospodarske rasti.
Torej, če Šušteršič popusti protivarčevalni histeriji in nadaljuje javnofinančno polomijo Križaniča in Bratuškove, bodo tujci dokončno izgubili zaupanje v našo državo in nam zaprli finančne pipe. Plače v javnem sektorju, pokojnine in drugi socialni transferji potem ne bodo nižji le za nekaj odstotkov, ampak bodo strmoglavili, državo pa bodo v resnici preplavili revščina, lakota in kaos, je na koncu zapisal Stanislav Kovač.