Vladna študija o reševanju trgovskega imperija Mirka Tuša, ki ima po neuradnih informacijah do bank še okoli 380 milijonov evrov dolgov, je končana.
Avtorji študije menijo, da je zadružniški model poslovanja pri reševanju Tuša lahko uspešen, v Dnevniku piše Suzana Kos. V dokumentu so predlagani oziroma analizirani trije modeli, in sicer:
- potrošniška,
- potrošniško-dobaviteljska in
- potrošniško-dobaviteljska zadruga, v kateri bi imela delež tudi kooperativa iz tujine.
Odločitve, kateri model reševanja je v Tuševem primeru najbolj smiseln, še ni. Študijo so že predstavili gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Z njo se bosta po neuradnih informacijah v kratkem seznanila tudi predsednik vlade Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor.
Engrotuš in kabinet predsednika vlade smo prosili za komentar scenarijev, ki jih je pripravila vlada. Njihove odgovore še čakamo.
Številni se bojijo stečaja
Vlada pri reševanju celjskega trgovca s finančnimi sredstvi neposredno ne bo sodelovala. Tuš ima za podpis dogovora o finančnem prestrukturiranju časa le še do konca januarja. Njegovega morebitnega stečaja se zaradi vpetosti v okolje bojijo številni. Tuš je namreč pomemben kupec domače živilskopredelovalne industrije in torej močno vpet v okolje, posledice njegovega morebitnega propada pa bi bile (pre)boleče za dobaviteljsko verigo.
Kako ublažiti posledice morebitnega prenehanja poslovanja Tuša?
Prehranska veriga ima izjemne razsežnosti, ocenjujejo na ministrstvu za gospodarstvo, in glede na število vključenih deležnikov tako dobiva celo značaj javnega. Dodajajo, da bi lahko oblikovanje stabilne verige med dobavitelji in potrošniki ublažilo tudi posledice morebitnega prenehanja poslovanja podjetja Tuš, še piše Dnevnik.