Bruselj: S&P "napačno dojema" stanje v območju evra

V Bruslju so kot resno "napako" v analizi S&P izpostavili oceno, da gre pri kriznem odzivanju območja evra le za varčevanje. To je "resno napačno dojemanje", je menil tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly. Ob tem je poudaril, da je EU sprejela niz ukrepov tudi za spodbujanje rasti in zaposlovanja.

EU ukrepa na podlagi "pametne konsolidacije in strukturnih reform" Tudi vrh EU, ki bo 30. januarja v Bruslju, ima poleg fiskalnega pakta za zagotavljanje proračunske discipline na dnevnem redu razpravo o spodbujanju rasti in zmanjševanju brezposelnosti, še posebej med mladimi, je spomnil Bailly. EU po njegovih besedah ukrepa na podlagi dvoplastne strategije "pametne konsolidacije in strukturnih reform".

Odločitev S&P je zaradi omenjenega in zaradi pozitivnega razvoja na finančnih trgih minuli teden po mnenju komisije prišla v "zelo čudnem času". Bailly je bonitetnim hišam tudi očital pomanjkanje celovitih informacij o ukrepanju držav članic, ki si jih sicer evropske prestolnice redno izmenjujejo na podlagi zaupnosti in ki jih ima Evropska komisija.

Želja po zaostritvi pravil za delovanje bonitetnih agencij v Evropi Poteza S&P je oživila razpravo o zaostritvi pravil za delovanje bonitetnih agencij v Evropi. Komisar za notranji trg Michel Barnier je novembra predstavil predloge za zaostritev pravil, ki pa niso vključevali možnosti začasne prepovedi ocenjevanja držav, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč. To vprašanje sedaj spet postaja aktualno.

Barnier: Kriza, s katero se spopada EU, ni kriza evropske valute Barnier je sicer v govoru v Hongkongu bonitetne hiše pozval, naj bolj zaupajo prizadevanjem območja evra pri reševanju krize. "Menim, da bi bilo prav, če bi agencije bolje preučile prizadevanja, ki so brez primere," je dejal in poudaril, da kriza, s katero se spopada EU, ni kriza evropske valute, ki je po njegovi oceni kljub težavam močna. Kot je še pojasnil, se je evro v zadnjih 10 letih dokazal kot trdna svetovna valuta in kljub vsem težavam ostal močan. Po njegovih ocenah se območje evra sooča s krizo zaupanja.

Osborne: Znižanje bonitetnih ocen bi moralo spodbuditi reforme Prvi namestnik generalne direktorice IMF David Lipton je opozoril, da bi lahko območje evra zajela spirala vse manjšega zaupanja, stagnacije in manjšega števila delovnih mest. "V današnjem medsebojno povezanem globalnem gospodarstvu nobena država in nobena regija ne bi bili imuni na to katastrofo," je dejal. Britanski finančni minister George Osborne pa meni, da bi moralo znižanje bonitetnih ocen spodbuditi reforme. "Nihče ne mara znižanja bonitetnih ocen, a veliko bolj pomembno je, da zahodne države ukrepajo in obnovijo svojo fiskalno vzdržnost," je dejal.

Na območju evra imajo le še štiri države najvišjo boniteto Ena treh vodilnih bonitetnih hiš v svetu, S&P, je v petek med drugim znižala bonitetno oceno Franciji in Avstriji, ki sta se doslej ponašali z najvišjo možno oceno, trojnim A. Najvišjo boniteto imajo sedaj med državami v območju evra le še Nemčija, Nizozemska, Finska in Luksemburg.

S&P znižal bonitetno oceno tudi skladu za stabilnost evra S&P je nocoj znižala tudi bonitetno oceno sklada za stabilnost evra (EFSF) za eno stopnjo - z najvišje ocene AAA na AA+, kar je bilo pričakovano. Medtem ko večina držav z evrom zagotavlja jamstva za obveznice, ki jih izdaja EFSF, pa je njegova bonitetna ocena odvisna od držav z oceno AAA. Preostale štiri, ki to oceno še ohranjajo, ne predstavljajo zadostnih jamstev za zavarovanje sklada s posojilnimi zmogljivostmi v višini 440 milijard evrov.

Prvi mož EFSF Klaus Regling je sicer zagotovil, da sklad razpolaga z zadostnimi sredstvi, da lahko izpolnjuje svoje obveznosti.

Skupna posojilna sposobnost začasnega in stalnega sklada za zaščito evra (EFSF in ESM) je za zdaj opredeljena pri 500 milijardah evrov. Evropska komisija je sicer nedavno pozvala k nadaljnji krepitvi EFSF, a najmočnejše evropsko gospodarstvo, Nemčija, ki ima glavno besedo pri odločanju v EU, temu nasprotuje.

Jutri za EFSF pomembna preizkušnja Irski časnik The Irish Times sicer piše, da bi lahko znižanje bonitetnih ocen devetih članic območja evra posojilno moč EFSF zmanjšalo za do 180 milijard evrov. Pomembna preizkušnja za sklad bo po navedbah časnika v torek, ko naj bi ta poskušal na trgu prodati za 1,5 milijarde evrov šestmesečnih obveznic v pomoč pri financiranju Portugalske in Irske.

Vprašanje vloge bonitetnih agencij - vse tri vodilne hiše imajo sedež v ZDA - pri reševanju krize v območju evra sproža precej polemik. Po mnenju nekaterih agencije s svojimi pogosto neutemeljenimi ocenami po nepotrebnem prilivajo olje na ogenj, drugi pa opozarjajo, da se za slabe novice v območju evra ne sme kriviti kurirja.

Spomnimo: Bonitetna hiša Standard & Poor's je bonitetno oceno znižala Sloveniji (z AA- na A+), Franciji (z AAA na AA+), Slovaški (z A+ na A), Avstriji (z AAA na AA+), Malti (z A na A-), Španiji (z AA- na A), Cipru (z BBB na BB+), Italiji (z A na BBB+) in Portugalski (z BBB- na BB).