Bolgarija in Srbija ogrozili gradnjo Južnega toka v Sloveniji

Podpredsednica srbske vlade Zorana Mihajlović je po napovedi bolgarskega premierja Plamena Orešarskega o ustavitvi del na projektu, katerega del je tudi Slovenija, sporočila, da bo enako morala narediti tudi Srbija, ki je vlagala velike upe v ta projekt. "Bolgarija je vozlišče, zaradi tega, dokler se ne končajo pogovori Bolgarije z Brusljem in Evropske unije z Rusijo, stoji tudi naš projekt," je dejala.

"Ali dokler Rusi ne spremenijo poti plinovoda. Oba scenarija pa pomenita odložitev del v naši državi," je še sporočila podpredsednica vlade.

Srbija ob Rusiji edina nečlanica EU "Prihodnost projekta je odvisna predvsem od dogovora Evropske komisije s članicami EU in Rusijo. Južni tok je za nas pomemben tako kot razvojni kot energetski projekt, vendar je jasno, da je Srbija samo ena od držav, prek katerih naj bi tekel plinovod, hkrati pa smo edina država v tem projektu ob Rusiji, ki ni članica EU," pa je pojasnil minister za rudarstvo in energetiko Aleksandar Antić.

Srbijagas, ki je zadolžen za izvedbo projekta v Srbiji, se z Gazpromom pogovarja o posojilu, za konec meseca pa so načrtovali podpis pogodbe z izvajalci. Iz podjetja so za srbske medije sporočili, da se uresničevanje projekta nadaljuje, razen če bi srbska vlada odločila drugače.

Bolgarija se je za ustavitev del odločila zaradi zahteve Evropske komisije, ki je Sofijo obtožila, da krši evropska pravila, ker naj bi najrevnejša članica EU želela na razpisu za izvajalca izgradnje plinovoda v svoji državi dati prednost ruskim ponudnikom, saj Sofija razpisa ni objavila v uradnem listu EU.

Bolgarija je za izgradnjo svojega dela Južnega toka 27. maja izbrala konzorcij pod vodstvom ruske družbe Strojtransgaz, kar je sprožilo nezadovoljstvo EU in ZDA.