Arhar: Strateškega partnerja za NLB se lahko dobi, vprašanje je le cena

Zdajšnji direktor Združenja bank Slovenije France Arhar meni, da zanimanje za banko obstaja, od vlade pa je odvisno, ali bo NLB do konca leta tudi dobila strateškega partnerja. Tokratna dokapitalizacija je po njegovem mnenju še ena gasilska akcija. Ali so se v KBC dokončno odrekli NLB, dolgoletni bankir ne želi špekulirati, priznava pa, da so Belgijci ocenili, da naložba v naši največji banki ni več njihova strateška. Če bi lahko sestavil ekipo za vodenje NLB, potem bi ponudba, če bi jo seveda dobil, pomenila izziv.

Vas je presenetil tak razplet tokratne (na koncu je denar zagotovila država op. p.) dokapitalizacije NLB?

Nisem presenečen. Ta lastnik (država) se že dalj časa ne obnaša kot normalni lastniki. Če se spomnimo samo na to zadnjo dokapitalizacijo, ki je bila pogojevana s strani Bruslja oziroma Evropske bančne agencije. Razprava pred tokratno dokapitalizacijo je bila dolga več kot leto dni, to v bančništvu ni običajno. Tudi to ni normalno, da se je razprava odvijala na javni sceni, običajno je, da se pogovarjajo in dogovarjajo v okviru poslovne tajnosti. Razumem, da gre za državo in pri njej se vedno sprašuješ, kdo je "poslovodeči". To je tekoča vlada, sicer pa si jemljejo vsi pravico soodločanja. Vsi bi komentirali postopek in odločali! V tej luči se dela škoda v Sloveniji. Mi bi morali zaupati izbranim in če ti ne delajo pravilno, potem samo njim postavljati vprašanja, ne pa dajati take in drugačne nasvete, kaj in kako z banko delati. Takih primerov ne poznam v naši soseščini. Banke so kristalne trgovine in če se razbije majhen kozarec, zelo odmeva, človek se prestraši. Z vidika lastniške odgovornosti ne ravnamo tako, kot bi bilo treba. Vem, da so številni nezadovoljni, ker je bilo v NLB vloženo že toliko denarja in so mnogi upali, da so to zadnji zneski. Danes se zastavlja dodatno vprašanje, koliko in kako hitro še? Upam, da so pogoji, ki jih je ob tokratni dokapitalizaciji Sloveniji postavila EU, resno opozorilo članici in bo na transparenten način poiskala rešitev prek trga ali kako drugače.

Nekateri menijo, da je tokratna dokapitalizacija naše največje banke le še ena v vrsti gasilskih akcij.

Se strinjam. Če ne bi bil postavljen rok za dokapitalizacijo do konca junija, potem se najbrž ne bi še nič gasilo in bi se še čakalo. Hvala bogu, da je prišlo do zapiranja problema NLB na tak način, s hibridnim inštrumentom, ki ima pač svoje pogoje. Država je ob varčevalnih ukrepih pač to morala narediti. Če se prek trga ne realizira iskanje novega strateškega partnerja za NLB, potem je jasno, kaj to pomeni. To bi dejansko povečalo dolg.

Koliko ima NLB sploh slabih terjatev, veliko se govori o dveh, treh milijardah, ampak nihče od ekonomistov, finančnih, ne bi dal roke v ogenj za dokončno številko. Vaša ocena kot dolgoletnega bančnika?

Odkrito rečeno, če samo pogledamo bilance banke, te kažejo le številke. Predpostavka je, da so bilance verodostojne (po pošteni tržni vrednosti). Samo s številkami pa se nikakor ne morete dokopati do bistva vsega, ne morete dati kakšne dokončne ocene. Skrben pregled pa pomeni, da morate zelo, zelo skrbno pregledati vse kreditne mape: najprej tiste, ki zadevajo znana imena (SCT,Vegrad, Merkur … op. p.), ob njih pa tudi nekatere druge, ki so v povezavi z njimi, se pravi povezane osebe. Ob enih in drugih pa je treba tudi vedeti, kako je sama pogodba strukturirana pri dolžniški zamudi, kaj je bilo že narejenega. Vse to skrivajo ti kreditni dosjeji. Jaz sem prepričan, da nihče ne more dajati ocen za nobeno banko, če želi ta "lege artis" dati svojo oceno, ker mora to videti in seveda se na vse skupaj tudi dobro spoznati.

Če vprašam drugače, koliko bi NLB potrebovala, da bi dvignila kapitalsko ustreznost? Kar bi nenazadnje prineslo tudi sprostitev kreditnega krča za gospodarstvo.

Res je, saj veste, da so med pogoji, ki jih je Sloveniji glede NLB postavila EU, dezinvestiranje banke. Banka mora prodati vse, kar ni njen core business. Kapital je potreben in tisto, kar ni osnovna dejavnost, je treba odprodati. Po drugi strani se mora banka razdolževati, to ni samo primer bank v Sloveniji, tudi velike bančne skupine so v zadnjih treh letih za petino zmanjšale svojo izpostavljenost v tej regiji. Problem kapitalske ustreznosti bank je evropski problem. Če se bodo zahteve za kapitalsko ustreznost še povečevale, bodo te zahteve še težje uresničljive. Ne bi si upal napovedati, koliko denarja NLB zares potrebuje za dvig kapitalske ustreznosti, niti da bo kmalu generirala kreditno rast. Banka mora najprej sama pri sebi "počistiti", odprodati nepotrebno premoženje in odvisno od tega je, koliko sredstev bo v prihodnje potrebovala. Za novi start pa seveda mora imeti ustreznega partnerja na drugi strani – kreditojemalca. Realnost v Sloveniji pa je, da so podjetja prezadolžena, vrednost teh podjetij je padla, zlato se je spremenilo v pesek. Če je volja na eni strani, ni možnosti na drugi strani. To pa pomeni, da podjetja v večini potrebujejo lastniški kapital, doma pa ga ni ali pa zelo malo. Če bi hoteli premakniti ta začarani krog, bi dejansko potrebovali aktivnost obeh pogodbenih strani, te pa na kratek rok ni mogoče pričakovati. Zaupanje tujcev do Slovenije pa je zelo majhno. Eno se govori, da smo odprti do tujih naložb, na drugi strani pa se tujim vlagateljem postavljajo ovire! Tukaj si delamo velik negativni marketing!

Zakaj je KBC tik pred dvanajsto izstopil iz dokapitalizacije? Čeprav je že nekaj časa tudi res, da Belgijci na naložbo v NLB ne gledajo več kot strateško naložbo.

Morate vedeti, da je Belgija v tej krizi svojemu bančnemu sistemu pomagala s 133 milijardami evrov, jasno je, da je pomoč vedno pogojevana. Tudi Belgija je zato od Evropske komisije dobila določene pogoje. Vem iz drugih trgov, da je KBC že začela prodajati svoje nestrateške naložbe, to je pomemben vidik. Dejstvo pa je tudi, da so ocenili, da naložba v NLB ni strateška, ker pač niso postali strateški (večinski lastnik op. p.) lastnik naše največje banke. Ker če človek samo pogleda, kako je bila pogodba sestavljena, žal ali na srečo jo poznam, je že takrat, daljnega leta 2001, nastalo nezaupanje med pogodbenima partnerjema. Verjamem, da so Belgijci z vsem okoli NLB razočarani, čeprav so imeli tudi člane uprav pa nadzornike v NLB. Kaj pa so v zadnjih letih dobili kot manjšinski lastniki banke, ki je imela izgubo? So imeli velik vpliv na poslovanje?

Če prav razumem, ste med tistimi, ki ne verjamete, da bodo ostali v NLB?

To bi težko ocenjeval, nisem videl nobenega uradnega dokumenta o tem, kako se bodo odločili v KBC.

Verjamete, da bo aktualni vladi uspelo najti strateškega partnerja?

Spomladi letos sem vedel za tri kandidatke, ki so imele interes, da bi vstopile v NLB.

Katere?

(smeh) Jaz vem, da bo vedno problem cena in seveda, če bi se pojavila čudna "provinienca", da bi prišel ne vem od kod …

Zanimanje za NLB torej obstaja, banka nujno potrebuje svež denar, se nam kljub zagotavljanju najodgovornejših v vladi, da se Sloveniji ne more zgoditi španski scenarij (prošnja za pomoč za reševanje našega bančnega sistema Bruslju), ta pot vseeno lahko odpre …

Ne bi napovedovala! Poglejte, v krizi je že zdaj naša država pomagala štirim bankam z zagotovilom, da so izdale obveznice, pri drugih ni takih velikih problemov, kar je logično, poglejte, samo na temelju koncentracije na trgu. Za koncentracijo je le pri enem (NLB op. p.). Če bi bil ta najboljši, potem ni krize, sploh ni težav, tak je primer na Danskem, kjer je največja banka tudi najboljša. V tem je torej odskočna deska oziroma čar za nekoga. Biti market maker, če znaš posel, če si profesionalen, korekten, potem boš na koncu zmagal. Na začetku, predno uspeš, boš imel težave, na koncu pa ti bodo vsi sledili. Čeprav je res, da je slovenska ekonomija majhna in je tudi res, da so marže v Sloveniji nižje kot v vsej vzhodni Evropi, kjer so marže finančnega posredništva bistveno višje, tudi za dve, tri odstotne točke. Tujci nas sprejemajo za zrel trg.

Lahko država do konca leta najde strateškega partnerja za NLB?

Če hoče! Če bo zares hotela, jasno je vprašanje cene za delnico. Vseskozi se kot refren ponavlja, da je banko treba najprej sanirati in potem prodati, kdaj boš pa potem prodal? Koliko bo pa vnovično saniranje stalo? Vprašati se je treba, koliko bo reševanje NLB še stalo? Koliko so oportunitetni stroški in kaj je razlika?

Je finančno država to sploh sposobna izpeljati?

Tako je! Ko sem v preteklosti še kot guverner banke Slovenije desetletje hodil v Basel na srečanja guvernerjev centralnih bank, so me starejši kolegi učili, da je v bankah nujno, da je strateški lastnik finančni posrednik, ki obvladuje posel. Samo on ga zna nadzirati, noben drug lastnik.

Lahko NLB preživi brez strateškega partnerja, pa naj bo to finančni investitor ali kdo drug?

Lahko preživi z novo denarno injekcijo. Živi lahko tako kot doslej, za zelo visoko ceno. Če nekdo daje, pa daje v nedogled, se da tudi tako, mogoče je.

Bi bili vi pripravljeni prevzeti vodenje NLB?

O tem nisem razmišljal. Lahko ste brez skrbi, katerikoli novi lastnik bo poslovodstvo banke sam postavil.

No, ampak novi lastnik, če ga bo vlada res hotela dobiti, kot sami pravite, ne bo zlahka našel ekipe. Mnogi tudi menijo, da so najbolj primerni domači menedžerji, ki poznajo razmere in miselnost pri nas doma.

Strinjam se toliko, da je vsak odnos najprej človeški odnos, pri tem pa je pomembno zaupanje. Operativno tveganje je v bankah najpomembnejše in tega predstavlja najprej človek. Odnos tujec -domačin. Tudi če je tujec še tak strokovnjak, bo za vzpostavitev odnosa zaupanja potreboval dolgo časa. Zato morajo biti vodilne ekipe mešane. Vsi veliki "sistemi" so kombinirani, nacionalna monokultura več ne obstaja. Izkušnje drugih so pomembne, na drugi strani pa so tudi izkušnje v odnosih z ljudmi pomembne pri postavljanju ekip.

No, pa če vam bi v prihodnjih mesecih ponudili možnost vodenja NLB, bi jo sprejeli? Bančnih izkušenj doma in v tujini vam ne manjka. Več kot štiri desetletja ste v bančništvu.

Iskreno rečeno, takšno vodenje zmore le ekipa. Da imaš kot prvi tudi mandat postaviti svojo ekipo. Sodelavci morajo biti strokovni, pošteni in prvemu v ekipi lojalni. Njih se ne izbira na osnovi življenjepisa, ampak izkušenj. Če bi bil lahko mandatar take ekipe, potem bi taka ponudba lahko bila izziv.