Ali nas bo kriza naredila revnejše za vedno?

Globoka recesija lahko povzroči nepopravljivo škodo gospodarstvu, saj lahko ranljivi trg dela naredi še manjši. Dolgotrajno brezposelni lahko postanejo trajno nezaposljive osebe, brezposelni, ki iščejo zaposlitev s polnim delovnim časom, pa kljub črni situaciji ne verjamejo več v nova delovna mesta, zato jih niti ne iščejo več. Investicij zaradi pomanjkanja sredstev naenkrat ni več, to pa vodi v še manjšo produktivnost gospodarstva. Manj delavcev, ki so tudi manj učinkoviti, in šibko okrevanje gospodarstva lahko porodi šibkejšo rast za vedno.

V državah OECD brez dela še vedno 44 milijonov ljudi Po majski oceni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je zadnja kriza v razvitih gospodarstvih pustila močan pečat na gospodarski rasti. Brezposelnost vztraja na visokih ravneh, države morajo storiti več za krepitev odpornosti in ustvarjanje delovnih mest, gospodarska rast bi morala biti bolj vključujoča, opozarja OECD.

Brezposelnost, ki je v času krize dosegla zgodovinsko visoke ravni, je sicer začela upadati, vendar naj bi bilo ob koncu leta 2015 v državah OECD brez dela še vedno več kot 44 milijonov ljudi, kar je 11,5 milijona več kot pred krizo.

V OECD tudi trdijo, da razlog za veliko brezposelnost ni zgolj recesija, temveč bolj neprožnost trga dela. Tako Grčija in Španija po njihovem mnenju ne moreta rasti tako kot nekoč, ker je 25-odstotna brezposelnost njuna nova realnost.

Slovenija se vrti v negativni spirali Klasična recesija se pojavi, ko se podjetja preveč optimistično zadolžujejo in ko potrošniki živijo čez svoje zmožnosti. V času recesije prezadolžena podjetja dolgov ne zmorejo odplačevati, nekaj podjetij zato propade, sčasoma pa se stvari znova normalizirajo.

Večji problem nastane, ko nastopi finančna kriza večjih razsežnosti. Američani jo imenujejo velika gospodarska depresija, v ZDA se je zgodila leta 1929 in trajala vse do druge svetovne vojne. "Ljudje so bili takrat izjemno prestrašeni. Investicije v podjetja in vrednostne papirje so se praktično ustavile, kar pomeni, da podjetja niso mogla priti do svežega kapitala. Ustvaril se je začaran krog oziroma negativna spirala," je pojasnil Luka Gubo s finančnega spletnega portala Finančni trgi.

Zelo podoben položaj imamo trenutno v Sloveniji. Armada brezposelnih ne more več trošiti, posledično podjetja ne morejo prodajati svojih izdelkov in tudi ne zaposlovati. "Če bi v Sloveniji imeli fleksibilnejši trg dela in ustanavljanja podjetij, bi bilo veliko brezposelnih preprosto prisiljenih ustanoviti svoje podjetje. Število samozaposlenih in startupov bi se močno povečalo. To je pozitiven vidik pri reševanju gospodarske recesije. Na žalost pa je stanje pri nas vse prej kot takšno," je prepričan finančni analitik Gubo.

Politika mora ustvariti pogoje Politika bi morala sprejeti zakone in ustvariti pogoje za takojšen zagon podjetja, ki bi lahko delavce zaposlilo za toliko časa, kolikor bi jih potrebovalo. "Z veljavno zakonodajo imajo podjetja zaradi rigidnega trga delovne sile ogromne težave z odpuščanjem. Če v Nemčiji delavca ne potrebujejo več, ga lahko brez težav odpustijo oziroma mu skrajšajo delovni čas," še ponazori Gubo.