Ali naj država ureja posojilne obresti?

Hrvaška premierka Jadranka Kosor bo še ta teden od bank na Hrvaškem, skoraj vse so v lasti tujih bank, zahtevala zniževanje vseh vrst posojilnih obresti. Če ji to ne bi uspelo, bo premislila o uvedbi podobnega davka na dobiček bank, kot so to lani že naredili na Madžarskem v upanju, da bodo tako zbrali okoli 725 milijonov evrov letno.

Treba je deliti usodo države, kjer poslujejo

Svojo odločitev, podkrepljeno z glasnimi razmišljanji hrvaških delodajalcev, Kosorjeva utemeljuje s tem, da hrvaške banke kljub odličnemu lanskemu poslovanju, saj so ustvarile dobiček pred obdavčitvijo v višini 4,6 milijarde kun (okoli 623 milijonov evrov), niso naredile nič za hrvaško gospodarstvo in prebivalstvo. Hrvaška premierka vztraja, da morajo banke upoštevati okoliščine okolja, kjer poslujejo, in da morajo zaradi velike zadolženosti, visoke brezposelnosti in preostalih neugodnih gospodarskih razmer, ki močno pestijo (tudi) Hrvaško, tudi same prevzeti del bremena in deliti usodo vseh v državi, kjer na njihov račun ustvarjajo velike dobičke.

Banke: posojilne obresti so še prenizke!

Toda odziv bank je bil pričakovan: v združenju hrvaških bank vztrajajo, da obstajajo pravila, zakaj so obresti na Hrvaškem visoke. Ker je Hrvaška uvrščena med tvegane države, se tudi hrvaške banke v tujini zadolžujejo pod slabšimi pogoji, zatrjujejo. Tudi o madžarskem davku na banke, razumljivo, nimajo dobrega mnenja in morebitno posnemanje tega modela ocenjujejo kot noro in opozarjajo, da je Evropska unija Madžarsko že kritizirala zaradi te poteze.

"Pri nas težava predvsem v načinu poslovanja bank"

"V Sloveniji glede obrestnih mer razmere niso kritične, čeprav so te višje kot v Evropski uniji", meni ekonomist dr. Maks Tajnikar. Težavo pa vidi predvsem v tem, da je posojilna dejavnost največje slovenske banke, a tudi drugih, do podjetij izredno nizka: po zadnjem poročilu novembra lani je bil obseg posojil nižji kot leto pred tem, ki je veljalo za krizno. "Banke danes kreditirajo samo še državo in prebivalstvo in se mi to zdi ena najbolj kritičnih točk ne samo za banke, temveč za vso gospodarstvo," opozarja Tajnikar.

"Banke se obnašajo negospodarno, podjetja pa želijo ta posojila in redno plačujejo obresti, od katerih banke živijo. Slovenska podjetja so iz tistih lepih let navajena, da so jih banke podpirale s kratkoročnimi posojili, in to umikanje bank je zelo nevarno, zlasti za tista, ki so blizu roba," je pojasnil Tajnikar in opozoril še na eno veliko ekonomsko tveganje: "Slovenska podjetja svoje dolgoročne obveznosti od nekdaj financirajo s kratkoročnimi posojili, tudi zato, ker banke niso imele dolgoročnih virov. Vedno sem se smejal zgodbam, kako je nekdo lahko kupil podjetje s kratkoročnimi posojili."

"Ne potrebujemo nobene nove ekonomske politike"

"Nimam rad velikih ekonomskih ukrepov in nisem za sprejem davkov, ki bi pospešile posojilno dejavnost bank," je odločen Tajnikar. Meni, da ima ključno vlogo pri urejanju razmer Nova ljubljanska banka kot največja slovenska banka. "Če ima 40 odstotkov trga in je v državni lasti, lahko že z spremenjenim upravljanjem in vodenjem veliko doseže, ne pa da denar, ki ga imajo, vlagajo v rezerve in odpise, namesto da bi ga vlagali v kreditiranje podjetij. Za to ne potrebujemo nobene nove ekonomske politike," je sklenil Tajnikar.