Acta v presojo Sodišču EU v prihodnjih dneh

To je v Bruslju povedal komisar za trgovino Karel De Gucht. Komisar pričakuje, da bodo vse članice unije pred sprejetjem dokončne odločitve o Acti počakale na odločitev sodišča.

Odločitev se pričakuje do konca tega leta Odločitev sodišča se pričakuje v prihodnjih mesecih oziroma do konca tega leta, je ocenil slovenski veleposlanik pri EU Rado Genorio, ki je Slovenijo zastopal na zasedanju Sveta za zunanje zadeve, posvečenega trgovinskim temam.

O Acti je bilo danes na tem zasedanju govora pod točko razno. Viri pri danskem predsedstvu so pred zasedanjem pojasnili, da je namen preučiti stanje v procesu ratifikacije sporazuma in dobiti "jasno sliko o tem, kje smo in kam gremo".

Na razpravi so se oglasile le tri države Razprava je trajala le okoli 20 minut. Komisija je predstavila svoja stališča, sicer pa so se oglasile le tri države. Ciper je napovedal, da bo k sporazumu pristopil, Bolgarija je povedala, da bo počakala na razsodbo sodišča, Italija pa se je komisiji zahvalila za predstavitev, je pojasnil veleposlanik Genorio.

De Gucht se je sicer na novinarski konferenci odzval tudi na navedbe iz Evropskega parlamenta, da je Acta "mrtva". "V parlamentu je izrečenih veliko stvari, to je tudi njegov namen," je dejal in dodal, da se je treba držati postopkov.

Številni javni protesti v državah, ki so se strinjale s podpisom Acte Vse članice unije so se strinjale o podpisu Acte, sedaj pa je to postavljeno pod vprašaj, veliko je javnih protestov, je komisar povzel stanje in poudaril, da je treba razpravo "spraviti na racionalno raven", zato se je komisija tudi odločila za mnenje neodvisne tretje strani.

EU je Acto izpogajala z ZDA, Japonsko, Kanado, Singapurjem, Avstralijo, Južno Korejo, Marokom, Mehiko, Švico in Novo Zelandijo. Evropska komisija in 22 članic EU so nato sporazum podpisale konec januarja v Tokiu. Podpisali ga niso Ciper, Nemčija, Estonija, Slovaška in Nizozemska.

Za uveljavitev bo potrebno soglasje Evropskega parlamenta S podpisom se je sprožil proces ratifikacije, ki je za uveljavitev sporazuma potrebna v vseh članicah unije. Prav tako je za uveljavitev Acte potrebno soglasje Evropskega parlamenta.

Poleg tega je podpis Acte sprožil val protestov - 2,5 milijona ljudi z vsega sveta je podpisalo peticijo proti ratifikaciji sporazuma. Več držav, tudi Slovenija, je ratifikacijo Acte zamrznilo.

Vodja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je v četrtek po odločitvi o zamrznitvi pojasnil, da se je vlada tako odločila, ker želi počakati, kako se bo razpletla razprava o Acti na ravni EU.

Glavni namen Acte le "izvoz" evropskih standardov? Pod točo kritik je Evropska komisija februarja odločila, naj Sodišče EU presodi, ali Acta krši svobodo izražanja in obveščanja, varstvo podatkov ter pravice intelektualne lastnine, kot menijo nasprotniki sporazuma.

V komisiji sicer sporazum branijo pred temi očitki in poudarjajo, da Evropejcem ne prinaša nič novega, temveč le povzema že obstoječa evropska pravila, saj je glavni namen Acte "izvoz" evropskih standardov v tretje države.