Šestega marca 2009 je Nasa iz Cape Caneverala z misijo odkrivanja planetov, podobnih Zemlji, v brezmejno črnino poslala vesoljski teleskop Kepler. Ta je nalogo opravil z odliko.
Pred petimi leti je temno nebo nad Florido razparala žareča sled nosilne rakete Delta II, ki je v Zemljino orbito ponesla vesoljski satelit Kepler. Njegovo poslanstvo je bilo iskanje planetov, ki krožijo okrog drugih zvezd (eksoplanetov) in ki bi lahko gostili življenje oziroma bili primerni kandidati za morebitno človeško kolonizacijo v prihodnosti.
Od začetka obratovanja je Kepler postopoma dokazoval, da je naša domača galaksija Rimska cesta posejana s planeti – zaradi vesoljskega satelita vemo, da so še kako resničen del drugih solarnih sistemov in da je med njimi veliko primerkov, ki jih naše Osončje ne pozna.
Johannes Kepler bi bil ponosen
Z analizo podatkov, ki jih je v Nasino središče na Zemlji dobra štiri leta pošiljal Kepler, imenovan po velikem nemškem renesančnem astronomu in matematiku Johannesu Keplerju, so znanstveniki med 3.600 zabeleženimi vesoljskimi telesi do zdaj uspešno prepoznali kar 961 planetov, med katerimi je tudi nekaj tako majhnih kot naš lastni. Kepler je sicer zaslužen za več kot polovico vseh odkritih eksoplanetov.
Med najbolj pomembnimi Keplerjevimi najdbami so planeti, ki okrog matične zvezde orbitirajo v tako imenovanem pasu življenja, kjer je temperatura na površini zaradi zadostne oddaljenosti od vira toplote in svetlobe ravno pravšnja, da voda ostane v tekočem agregatnem stanju.
Med bolj znanimi planeti, zaznanimi v omenjenem območju, sta Kepler-22b in Kepler-62f – prvi je od Zemlje večji za skoraj 250, drugi za 40 odstotkov. Astronomi si sicer še niso enotni, ali planeta zaradi svoje velikosti morda le nista prevelika, da bi lahko gostila življenje. Dvojnika oziroma vsaj dobrega približka Zemlje med pregledovanjem Keplerjevih opažanj znanost še ni našla, a to ne pomeni, da ga ne bo, saj analize še zdaleč ni konec.
Kepler je med drugim izsledil tudi svojevrsten fenomen – planete, ki so z več orbitami priklenjeni na dve ali več zvezd.
Še en pregrešno drag vesoljski odpadek?
Avgusta lani je Kepler morda za vedno prenehal delovati, saj je po prvem julija leta 2012 odpovedalo še drugo izmed štirih koles, ki usmerjajo objektiv, teleskop pa je s tem izgubil sposobnost natančnega določanja oddaljenosti vesoljskih teles.
V Nasinem raziskovalnem centru Ames, ki stoji za misijo Kepler, pravijo, da bo vesoljski observatorij kljub nezmožnosti opravljanja primarnega poslanstva morda vseeno nadaljeval druge raziskave in nalogo, ki naj bi trajala do leta 2016, vendarle končal uspešno.
Ameriška vesoljska agencija medtem sicer že razmišlja o Keplerjevem nasledniku – če bodo projektu odobrili zadostna sredstva, bo Nasa pripravo K2, ki naj bi imel le dve kolesi in s tem manj možnosti za predčasno odpoved, začela še letos.
4
