Slovensko znanje za zmogljive baterije in avtomobilske akumulatorje

Ljubljanski Kemijski inštitut je v močni konkurenci pridobil štiriletni evropski projekt HELIS, znotraj katerega bodo nadaljevali razvoj potencialno zelo zmogljivih litij-žveplovih baterij. Uspešno so kandidirali na razpisu javno-zasebnega partnerstva za zelena vozila iz okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Projekt HELIS je nadaljevanje projekta EUROLIS, v katerem želijo razviti zmogljivejši in cenejši akumulator za električna vozila.

Projekt HELIS bo na Kemijskem inštitutu vodil Robert Dominko, raziskovalci v njegovi skupini pa bodo reševali težave, ki so se pokazale med izvajanjem projekta EUROLIS, v upanju, da bodo premostili še zadnje ovire na poti do komercialne uveljavitve. Prav tako bodo preizkušali delovanje litij-žveplovih baterij v baterijskih paketih, pa tudi njihovo varnost, proces staranja in recikliranje.

V projektu bo sodelovalo 12 raziskovalcev s Kemijskega inštituta in še 82 domačih in tujih raziskovalcev iz uglednih evropskih raziskovalnih ustanov ter industrije. Poleg slovenskih sodelujejo raziskovalci iz Finske, Francije, Izraela, Nemčije, Španije in Švedske, projektu pa se je priključila tudi avtomobilska skupina PSA Peugeot Citroën.

Kot je za naš medij pojasnil Robert Dominko, je po svetu že nekaj poskusnih komericalizacij tovrstnih litij-žveplovih baterij. Na Kemijskem inštititu v Ljubljani trenutno pripravljajo prav takšno konfiguracijo in obliko baterij, kot je na fotografiji, in tako so videti prototipne baterije, ki so jih razvili v Ljubljani. Pri enaki velikosti in celo manjši masi posamezne baterije se obeta do trikrat več energije, kar bi pri dvestokilskem baterijskem paketu, ki so značilni za komercialna vozila razen Tesle, pomenilo točno toliko daljši doseg vožnje med dvema polnitvama.