Proizvodnja biogoriv lahko do leta 2020 terja 1400 življenj letno

Spopadanje s klimatskimi spremembami na način, da poskušamo pridelovati biogoriva, lahko stanje celostno še poslabša. O novem tipu onesnaževanja ni veliko znanega, znanstveno poročilo pa kaže, da bi porast pridobivanja biogoriva iz lesne mase povzročila velike izpuste izoprena. To je nevarna kemikalija, ki jo kot stranski produkt v času rasti izločajo drevesa, največ pa k emisijam prispevajo različne vrste hrastov, platan, evkaliptusov in tropskih dreves. Škodljivi učinki se kažejo tudi pri poljedelstvu Izopren v zraku reagira s prostimi radikali in ozonom ter tako tvori aerosole in kondenzacijska jedra za ustvarjanje dežnih kapelj. Nevaren pa postane, ko reagira z dušikovimi oksidi (predvsem ob industrijskem onesnaženju z NOx). Pri tem namreč tvori troposferski ozon, ki je eden od glavnih onesnaževalcev zraka, ki ga dihamo. Študija pa kaže, da se škodljivi učinki ne kažejo le pri ljudeh, ampak tudi pri zmanjšani donosnosti poljedeljstva, poroča The Guardian. "Porast uporabe in pridelave biogoriv naj bi prispevala k zmanjšanju emisij CO2 v ozračje," pravi Nick Hewitt, raziskovalec na univerzi v Lancastru. "Menimo, da je to zelo dobro, toda tudi biogoriva imajo lahko negativen vpliv na ozračje," je še dejal.

Problem, s katerim se do zdaj še niso ukvarjali Znanstveno poročilo, objavljeno v publikaciji Nature Climate Change, se osredotoča predvsem na novo shemo Evropske unije za upočasnjevanje klimatskih sprememb s produkcijo biogoriv.

Podobni negativni učinki pridobivanja biogoriv bi se lahko pojavili povsod, kjer bi pridelava lesne biomase potekala na območjih z onesnaženim ozračjem, na primer v ZDA in na Kitajskem.

Različne vrste platan, vrb in evkaliptusov so množično v uporabi za pridobivanje obnovljive lesne biomase kot surovine za biogoriva. Ta drevesa med svojo rastjo izločajo veliko izoprena, ki bi na sončni svetlobi ob prisotnosti onesnaženega zraka tvoril škodljivi troposferski ozon.

"Masovna produkcija biogoriv v Evropi bi imela sicer manjši, a očiten vpliv na smrtnost okoliških prebivalcev in donosnost poljedeljstva. Do zdaj se s tem problemom ni še nihče resneje ukvarjal," še pravi Hewitt.

Ena izmed rešitev tudi genetski inženiring Poročilo podaja oceno, da bo onesnaženje z ozonom, ki bo posledica produkcije biogoriv, do leta 2020 terjalo skoraj 1400 življenj letno, kar bo družbo stalo okoli 7,1 milijarde dolarjev oziroma 5,4 miljarde evrov. Dodatnih 1,5 milijarde dolarjev oziroma 1,1 milijarde evrov pa bo prispevala izguba zaradi negativnega vpliva ozona na rast žitaric in izpada pridelka. Študija je bila prirejena za začrtane cilje Evropske unije o proizvodnji biogoriv do leta 2020.

Edina, a ne popolna rešitev je postavitev biogorivnih plantaž daleč od virov onesnaževanja, k zmanjšanju izločanja izoprena pa bi lahko pripomogel tudi genetski inženiring.

Glavni cilj preskoka na biogoriva je izključno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida Toda čeprav onesnaženje z ozonom povzroči prezgodnjo smrt vsaj 22 tisoč Evropejcev letno, jih zaradi onesnaževanja s fosilnimi gorivi po podatki Evropske okoljske agencije vsako leto umre okoli 500 tisoč. Študija prav tako ne primerja potencialne škode, povzročene s produkcijo biogoriv z vplivom izgorevanja in pridobivanja premoga, nafte in plina na upočasnjevanje globalnega segrevanja. "Za takšne primerjave nismo pristojni," je dejal Hewitt.

Dodal je, da je glavni cilj preskoka na biogoriva izključno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida.

Evropska komisija omejila uporabo biogoriv Združeni narodi ocenjujejo, da je globalno segrevanje od leta 1970 razlog za 140 tisoč smrti letno. Največji vpliv je imelo na države v razvoju, kjer so se posledice kazale neposredno – vsakoletne poplave in suše – in posredno z izbruhom bolezni in lakote, še poroča The Guardian.

Nevtralen vpliv izgorevanja biogoriv na okolje je posledica mišljenja, da rastline med pridelavo izpuste CO2 spet absorbirajo. Medtem pa biogoriva povzročajo izpuste snovi, ki so bile milijone let uskladiščene v kamninah.

Ker se velik del poljedelstva preusmerja v pridelavo biomase, potrebne za biogoriva, se zato višajo tudi cene hrane. Evropska unija se je na te kritike odzvala tako, da je Evropska komisija omejila uporabo biogoriv iz pridelkov koruze in sladkorja na pet odstotkov vsebnosti transportnih goriv.