Na Dunaju sežigalnica nikogar ne moti, v Ljubljani se je otepajo

V Ljubljani – tako rekoč v središču stanovanjskega naselja – naj bi do leta 2020 zgradili sežigalnico odpadkov. Zaradi tega, kako bo vplivala na okolje in zdravje tamkajšnjih prebivalcev, so že zdaj zaskrbljeni stanovalci. Ekologi so še bolj ostri: projekt je nepotreben in ekonomsko nedopusten!

Zaskrbljeni okoličani so združili moči v civilni iniciativi, podpirajo jih tudi ekologi. Projekt je nepotreben in ekonomsko zgrešen, pravijo.

Toda v program ravnanja z odpadki do leta 2020 spada tudi objekt za termično obdelavo odpadkov, pravijo na ministrstvu. "Brez termične obdelave odpadkov ni mogoče izvesti predpisanega ravnanja z odpadki v skladu z zakonodajo s tega področja," pojasnjujejo.

Profesor Grilc opozarja, da so sežigalnice napredovale, za toplotno obdelavo je primerna približno četrtina odpadkov, predvsem papirja in plastike.

"Papirja in plastike ne moremo neskončno reciklirati! Ta material se uniči, poleg tega pa ohrani vso toplotno vsebnost, ki jo je škoda zavreči."

Vzorčni primer tehnično odlične in do popolnosti izkoriščene sežigalnice pa je dunajska Spittelau, ki so jo v središču avstrijske prestolnice zgradili pred 40 leti. Da bi jo Dunajčani bolje sprejeli, je umetnik in okoljski aktivist Hundertwasser okrasil njeno pročelje. Ampak šele ko se je prepričal, da je sežigalnica res ne škoduje okolju.

Dunaj premore mnogo cesarskih znamenitosti, stolnico svetega Štefana, tudi veliko kolo v Pratru in monumentalno skulpturo dunajskega umetnika Hundertvaserja – sežigalnico smeti.

Iz grobih ostankov sežganih smeti delajo gradbeni material. Ta zelo trden in vzdržljiv beton uporabljajo za gradnjo zidov. Neuporabljene tako ostanejo samo strupene snovi, ki pa jih je zelo malo.

Te odvažajo v sodobno in varno deponijo v Nemčiji. Za varnost zaposlenih in objekta na Dunaju skrbijo iz moderne računalniške nadzorne sobe. Za posredovanje ob morebitni nesreči so usposobljeni tudi zaposleni.