Kaj je azijski sršen in zakaj bi se ga morali bati

V zadnjih dneh številni svetovni mediji poročajo o azijskem sršenu. O njegovem širjenju po Evropi so pisali tudi v časniku Slovenski čebelar. Opazili so ga tako v Franciji kot Italiji, vse pogostejša pa so ugibanja, ali se je strupeni sršen res že prebil do Slovenije.

Čeprav uradne potrditve še ni, o prisotnosti azijskega sršena poročajo tudi iz Hrvaške.

Uradnega potrdila o prisotnosti azijskega sršena v Sloveniji še ni Kot so nam sporočili s Čebelarske zveze Slovenije, so iz območja Pivke od čebelarja dobili informacije o morebitni navzočnosti azijskega sršena v Sloveniji in tudi škodi, ki mu naj bi jo lani poleti povzročil pri čebelah, vendar do zdaj še ni bilo uradno potrjeno, ali gre res za nevarnega sršena.

Čebelarje prosijo, da svoja opažanja v naravi sporočijo na ČZS v uredništvo, pošljejo pa lahko tudi fotografije. "Ker gre za neavtohtono živalsko vrsto in ker povzroča škodo pri čebelah in ogroža tudi ljudi, želimo o prvi ugotovljeni navzočnosti, ki bo verodostojna, obvestiti pristojne institucije ter pridobiti navodila za ukrepanje oziroma za zatiranje," so pojasnili na ČZS.

Vse dozdajšnje informacije so še nepreverjene, pridobiti pa je treba tudi morebitne dodatne ugotovitve pri opažanjih, da ne bi po nepotrebnem zavajali javnosti. Na ČZS želijo najprej čebelarje le opozoriti, da naj bodo letos poleti še nekoliko bolj pozorni pri opazovanju dogajanja v naravi.

Kar nekaj odzivov in fotografij so že prejeli in jih posredovali na Nacionalni inštitut za biologijo. Od tam so sporočili, da gre pri vseh prejetih fotografijah nedvomno za našega domačega evropskega sršena, in ne azijskega.

Ogroženi so predvsem čebelarji in sadjarji Ker pa gre za živalsko vrsto, ki je nevarna tudi za človeka, pa previdnost vsekakor ni odveč. Ogroženi so predvsem čebelarji in sadjarji.

Reakcija se pojavi le kakšno minuto po piku, piše srbski časnik Kurir. Lahko povzroči smrt, izgubo zavesti, padec krvnega tlaka in oteženo dihanje. Strokovnjaki svetujejo, da se ljudje izogibajo oblačilom živahnih barv, še posebej pa naj bodo pozorni, če jedo v naravi.

Vsako leto zaradi azijskega sršena umre približno 40 ljudi, napadejo pa več deset tisoč čebeljih panjev.

Letijo s hitrostjo kar 60 kilometrov na uro in lahko na dan preletijo okoli 100 kilometrov Azijskega sršena so prvič odkrili v zabojniku z vazami iz terakote leta 2004 v jugozahodnem delu Francije. Vanje so se zazimile matice sršena. Od tam so se nato razširili tudi v Baskijo, do severne Katalonije ter Portugalske. Leta 2013 so jih prvič opazili tudi v italijanski Liguriji.

Matica azijskega sršena zraste do 3,5 centimetra, delavke pa do tri centimetre, piše Slovenski čebelar. Nekateri mediji pa poročajo, da zrastejo tudi do šest centimetrov. Letijo s hitrostjo kar 60 kilometrov na uro in v enem dnevu preletijo okoli 100 kilometrov. Imajo črno oprsje in črn zadek. Želo je dolgo šest milimetrov.

V eni uri lahko pojedo celo gnezdo čebel, zanesljive obrambe ni Evropske čebele proti njim nimajo naravnega obrambnega mehanizma, medtem ko ga azijske imajo.

Ker so zelo agresivni, lahko v nekaj minutah ubijejo in pojedo celo gnezdo čebel. Najpogosteje gnezdijo na tleh stavb, razdraži pa jih že sam prihod v njihovo bližino.

V boju proti azijskemu sršenu čebelarji uporabljajo različne pasti, mreže ali lepila, vendar so ti poskusi le kaplja v morje.