Grosupeljski milijonar bo 46. najbogatejši Slovenec (video)

Dobitnik je listek z eno kombinacijo za 2,20 evra vplačal na prodajnem mestu Loterije Slovenije v grosupeljskem Mercatorju. Po odbitku 15-odstotnega davka na srečo mu bo na računu ostalo vrtoglavih 18 milijonov evrov, kar ga bo zavihtelo na 46. mesto Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev. Tu že drugo leto zapored s 410 milijoni evrov ocenjenega premoženja kraljuje lastnik Studia Moderna Sandi Češko.

Pri oceni vrednosti premoženja slovenskih multimilijonarjev so se pri reviji Manager sicer zanašali na javno dostopne baze podatkov, upoštevali pa so predvsem lastniške deleže v družbah in drugo finančno premoženje, ki so ga zmanjšali za dolgove. Za razliko od slovenskih milijonarjev, ki so na Managerjevi lestvici uvrščeni bolje od grosupeljskega dobitnika, pa verjetno nihče izmed njih na računu ne premore 18 milijonov evrov gotovine.

Lastnik zmagovalne srečke ima 90 dni časa od datuma žrebanja, da zahteva izplačilo dobitka. Loterija Slovenije davek ob izplačilu dobitka odvede občini stalnega prebivališča dobitnika. To pomeni, da se bo v blagajno občine, v kateri ima lastnik tokratne dobitne srečke stalno prebivališče, prililo dobre tri milijone evrov. Lastniku dobitne srečke pa dobitka ni treba prijaviti v napoved za odmero dohodnine, je pojasnjeno na spletnih straneh loterije.

Srečneža na Hrvaškem in Nemčiji bosta dobila 223 tisočakov Za dobitnika so bile tokrat srečne kombinacija številk 1, 8, 18, 25, 47 ter dodatni številki 2 in 7. Slovenski rekorder bo tako za dobitek 5+2 prejel 21.047.334,80 evra. Prav tako sta bili sinoči v Helsinkih izžrebani dve kombinaciji 5+1, ki sta ju vplačala srečneža na Hrvaškem in v Nemčiji. Vsak od njiju je bogatejši za dobrih 223 tisoč evrov.

Do zdaj najvišji dobitek petmilijonska sedmica V zgodovini prirejanja iger na srečo v Sloveniji je rekordni dobitek do zdaj predstavljala sedmica, vredna nekaj manj kot pet milijonov evrov, ki so jo izžrebali januarja lani. 21 milijonov evrov vreden jackpot je tako do zdaj najvišji dobitek iger na srečo pri nas.

Eurojackpot je mednarodna igra na srečo, ki jo skupaj prireja 29 prirediteljev iz 14 držav. Prvo žrebanje je bilo marca lani, Loterija Slovenije pa pri igri sodeluje od začetka. Glavni dobitek jackpot so do zdaj izžrebali 12-krat: šestkrat v Nemčiji, dvakrat na Finskem, po enkrat pa na Danskem, Norveškem, v Italiji in Sloveniji.

Tokratni jackpot je po višini šesti najvišji dobitek - rekordni jackpot, ki je bil vplačan v Nemčiji aprila letos, je znašal nekaj več kot 46 milijonov evrov, še pojasnjujejo na Loteriji Slovenije.

Dobitniki pogosto ne zmorejo obdržati denarja "Posameznikov odziv na obogatitev je v največji meri odvisen od ravni dveh osebnostnih značilnosti: osebnostne stabilnosti in fleksibilnosti, ki močno vplivata na občutek psihičnega blagostanja. Pomembno je tudi, na kakšen način je nekdo obogatel in kdaj. Hipne obogatitve, na primer zadetek na lotu, so redke, imajo pa neredko močno destruktiven vpliv. Pogosto dobitniki ne zmorejo obdržati denarja. Pri nezaposlenih dedičih družinskega bogastva se opazno pogosteje razvijejo duševne bolezni. Tisti posamezniki, ki sami postopno ustvarjajo svoje bogastvo z lastnimi angažiranjem, se sočasno tudi adaptirajo na spremembe v materialnem blagostanju," pojasnjuje psihologinja Andreja Pšeničny.

Po njenih besedah je odzivanje soljudi odvisno od tega, kako je posameznik prišel do denarja, "vendar pa je vedno prisotna tudi določena mera zavisti in ljubosumja". Kako pa se bo bogat človek odzival na te neugodne občutke in reakcije, je, kot pravi psihologinja, odvisno od njegove osebnostne stabilnosti: nekateri bodo poskušali denar deliti in si s tem kupovati naklonjenost, drugi bodo paranoidno prepričani, da jim vsi hočejo odvzeti denar, stabilnejši pa se bodo zavedali večplastnosti medosebnih odnosov in se bodo lažje znašli v njih.

Dobršen del bogastva pri Slovencih nagrabljen z goljufijami na račun drugih Psiholog Andrej Polič poudarja, da se pri vprašanju psihološkega vpliva bogastva na posameznika najprej zastavlja vprašanje, kakšen človek je in kako je obogatel. "Ni torej enoznačnega odgovora, kaj bo obogateli počel in kako se bo počutil. Tisti, ki so s trdim delom na etično korekten način prišli do bogastva, ga bodo praviloma tudi bolj odgovorno trošili. Oni, ki so ga pridobili na kak drug, etično vprašljiv način, bodo tudi ustrezno temu zapravljali," je prepričan.

Pravi, da ne pristaja na splošno znano tezo o nevoščljivosti Slovencev. Izpostavil je, da večina državljanov spoštuje predvsem pravičnost, žal pa je pri nas dobršen del bogastva nagrabljen s pomočjo zakonskih lukenj, z goljufijami in na račun blagostanja drugih, česar pa ljudje ne marajo. Vse prevečkrat je tako po njegovih besedah bogastvo znak za nepoštenje "in tako ga ljudje, pogosto upravičeno, tudi zaznavajo".

Denar sam po sebi ne prinaša sreče Polič je zatrdil, da denar sam po sebi ne prinaša sreče. "Omogoča sicer zadovoljevanje več potreb, a ne vseh, boljši nadzor nad lastnim življenjem, a lahko pa postane tudi breme. Niso vedno najbolj bogati tudi najbolj srečni. Sploh pa bi morali v družbi izpostavljati druge vrednote in ne predvsem bogastvo in profit. Obstaja veliko več pomembnejših lestvic," je sklenil.