SiolNET. Novice Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Gledali smo Marsovca. Kako zvesto se film drži znanstvenih dejstev?

2

termometer

 | Foto:
Film Marsovec, ki si ga je mogoče ogledati tudi v slovenskih kinodvoranah, naj bi bil ena najbolj realističnih uprizoritev človekovega raziskovanja vesolja do zdaj. Preverili smo, ali to res drži.

Marsovec (The Martian) je filmska uprizoritev istoimenskega romana, ki ga je leta 2011 izdal ameriški pisatelj Andy Weir. Igralec Matt Damon je v filmu astronavt Mark Watney, ki ga člani njegove posadke med rutinskim obiskom Marsa po nesreči pozabijo na površini rdečega planeta.

Ker menijo, da je mrtev, se ne nameravajo vrniti ponj, zato mora astronavt sam najti način za vzpostavitev stika z Zemljo, ob tem pa z zelo omejeno količino življenjskih potrebščin preživeti v do človeka neprijaznih pogojih na Marsu.

To dobro povzame s frazo, ki bo bržkone postala zaščitni znak filma: "I'm going to have to science the shit out of this ('Treba bo zavihati rokave in se lotiti j***nega inženiringa.')." V zadnjih dneh je osvojila Twitter, delijo pa jo tudi velika imena znanosti, kot je astrofizik Neil deGrasse Tyson:

Marsovski MacGyver Na srečo gledalcev je Mark Watney inženirski in botanični genij, ki se kot MacGyver, televizijski junak osemdesetih, uspešno spopade z vsakim marsovskim izzivom, najsi gre za pridobivanje vode, vzgajanje krompirja in popravljanje 40 let starega Nasinega raziskovalnega plovila Pathfinder.

Rezultat je gledljiv in zabaven vesoljski film, ki je občasno tudi poučen. Kje se je režiser Ridley Scott zvesto držal znanstvenih dejstev in kje so se zakonitosti znanosti umaknile spektaklu?

Osemmesečno potovanje Marsovec gledalcem eno najbolj realističnih dejstev o trenutnem stanju človeškega raziskovanja vesolja predstavi takoj – potovanje do drugega planeta traja zelo dolgo. Astronavti do Marsa ne švignejo v nekaj minutah, temveč so na krovu plovila kar osem mesecev. Toliko časa bi po izračunih Nase namreč trajalo potovanje, če bi uporabili tehnologijo, ki je na voljo danes.

Znanost ali znanstvena fantastika? Znanost.

Peščeni vihar Peščeni vihar na površini Marsa v filmu povzroči osrednji zaplet, saj se Mark Watney zaradi neurja loči od svoje posadke in ostane sam. A kot pišejo v reviji Scientific American, upodobitev peščenega viharja v filmu ni ustrezna. Čeprav lahko veter na Marsu piha tudi s hitrostjo 160 kilometrov na uro, je atmosfera planeta tako redka, da je inercija na površini planeta primerljiva z vetrom, ki na Zemlji piha s hitrostjo manj kot 20 kilometrov na uro. Veter na Marsu tako ni niti približno dovolj močan, da bi velike predmete razmetaval tako silovito kot v filmu.

Znanost ali znanstvena fantastika? Znanstvena fantastika.

Učinki sevanja Astronavte, ki potujejo v Zemljino orbito ali pa živijo in delajo na Mednarodni vesoljski postaji, pred smrtonosnim sevanjem Sonca, ki lahko povzroči rakava obolenja, varuje Zemljina magnetosfera. Kaj pa Watney, ki je v filmu na površini Marsa brez magnetosfere preživel več kot eno leto?

"Morda res ni občutil takojšnjih posledic sevanja, a povsem mogoče je, da bo zbolel po vrnitvi na Zemljo. Učinki sončnega sevanja na ljudi, ki so obiskali Mars, so seveda stvar špekulacij, saj tega še nismo preizkusili v praksi. Dopuščamo pa možnost, da je sevanje na površini Marsa manj nevarno, kot smo mislili," je za spletno stran IFLS dejal Dave Lavery, sodelavec Nase.

Radioaktivna ironija: v filmu ni bilo videti, da bi Marka Watneyja pretirano skrbelo nevarno sevanje Sonca, se pa je na vse kriplje otepal misli na to, da bi si bivališče ogreval s plutonijem, radioaktivnim kemijskim elementom.

Znanost ali znanstvena fantastika? Recimo, da je neodločeno, čeprav se bolj nagibamo k znanstveni fantastiki.

Gravitacija Watney se po Marsu sprehaja kot po svojem domačem planetu, pa čeprav ima Mars le približno 30 odstotkov Zemljine gravitacije. Pri Nasi pravijo, da bi bil najbolj učinkovit način za hojo po Marsu tek z rahlimi poskoki.

Znanost ali znanstvena fantastika? Znanstvena fantastika.

Voda Vodo iznajdljivi filmski astronavt pridobiva s pomočjo raketnega goriva, ki vsebuje dobršen delež vodika. Kot pišejo v Scientific American, je to znanstveno neoporečna metoda, čeprav bi lahko Watney vodo morda našel tudi pod marsovsko zemljo, kjer naj bi bile ogromne količine ledu.

Glede na v začetku tedna oznanjeno odkritje Nase bi vodo morda lahko našel tudi kar na površini Marsa.

Znanost ali znanstvena fantastika? Znanost.

Rodovitnost marsovske prsti Poznavanje botanike Marku Watneyju omogoča, da na Marsu prideluje krompir in zemljo gnoji s svojimi iztrebki. Pa je marsovska prst sploh rodovitna? Glede na raziskavo, ki jo je Nasa opravila na podlagi vzorcev s površine Marsa (poslalo jih je vozilce Radovednost), naj bi bil njen mineralni profil ob izpolnjevanju osnovnih pogojev – svetloba, toplota, voda – primeren za vzgajanje rastlin.

Znanost ali znanstvena fantastika? Znanost.

Tornado na Marsu? V enem bolj spektakularnih prizorov filma Marsovec se pojavijo vrtinčasti viharji. Kljub Marsovi redki atmosferi lahko nastanejo tudi v resnici. Njihova višina lahko presega pol kilometra, niso pa tako intenzivni kot uničujoči tornadi na Zemlji, pravijo pri Nasi. Enega je njihovemu vozilu Spirit, ki je Mars raziskoval med letoma 2004 in 2010, celo uspelo posneti:

Znanost ali znanstvena fantastika? Znanost.

Klic na Zemljo Da bi poklical na Zemljo in jo obvestil, da je še vedno živ, se je Mark Watney odpravil na pohod do plovila Pathfinder in njegovega vozilca Sojourner, ki sta na Marsu pristala julija 1997. Baterije obeh so se iztrošile v nekaj mesecih. Bi Watney, ki ju je začel razstavljati skoraj 40 let pozneje (film Marsovec se dogaja v 30. letih 21. stoletja), iz njiju lahko naredil marsovski telefon?

"V teoriji bi bilo mogoče, saj se Pathfinder in Sojourner nista pokvarila, izdale so ju baterije. Če bi jih zamenjal oziroma našel drug vir energije, bi oba verjetno še vedno delovala," je na Nasini spletni strani zapisal Dave Lavery, ki je med drugim delal tudi na misiji Pathfinder.

Znanost ali znanstvena fantastika? Znanost.

Slovo od Marsa Nasa priznava, da je to, kar je ob koncu filma uspelo Watneyu – samostojno vzleteti s površine Marsa –, trenutno ena največjih ovir pri raziskovanju rdečega planeta. Vpliv Marsove atmosfere in gravitacije na vzletajoče plovilo lahko predvidijo, a dokler ga ne preizkusijo v praksi, bo nerešenih ostalo še kar nekaj neznank. Ena večjih težav je predvsem količina goriva, ki bi ga moralo s sabo tovoriti plovilo.

Prvo tovrstno misijo Nasa načrtuje v prihodnjem desetletju – leta 2020 naj bi na Marsu pristalo novo raziskovalno vozilo, ki bo zbiralo vzorce površine in jih kupčkalo na lahko dostopnem mestu. Pozneje bo tam pristala sonda, vzorce naložila na krov in se, če bo šlo vse po načrtih, z njimi vrnila na Zemljo. Znanost ali znanstvena fantastika? Trenutno še znanstvena fantastika.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin