Zdi se, da logike manjka v celotnem sistemu

Državno tekmovanje iz znanja logike pripravljate že od leta 1986 in je med tekmovanji iz znanja v Sloveniji eno najbolj množičnih. V letošnjem šolskem letu se že malce pripravljate na posebno obletnico. Res je. V prihodnjem šolskem letu bomo imeli 30 let tekmovanja in ker ima logika pri nas posebno mesto, bomo naredili malce večjo prireditev. Poskušali bomo poiskati tekmovalce s prvega tekmovanja, pogledali, kaj počnejo, in jih povabili na prireditev. Upam, da jih bomo našli čim več. Bilo jih je 123 in res si želim, da poiščemo večino od njih. S posebnim veseljem bomo povabili dr. Izidorja Hafnerja, ki je bil prvi učitelj računalništva na srednjih šolah in v letu 1975 pobudnik tekmovanja iz računalništva, devet let pozneje pa še logike. Bil je dolgoletni vodja Komisije za logiko pri ZOTKS. Poleg tega je dal pobudo k izdajanju zbirke Z logiko v leto 2000, kjer so izšle knjige svetovno znanih avtorjev logike, in prav ta zbirka je pripeljala tudi do prvega tekmovanja.

Če jih je bilo prvo leto le nekaj čez sto, jih je zdaj že krepko čez tisoč. Res je, logika se je v teh letih krepko razmaknila in postaja številčno že težko obvladljiva. Na šolski ravni se tekmovanja udeleži prek 25 tisoč učencev, na državni ravni pa dva tisoč iz osnovnih, 500 iz srednjih šol, zadnjim pa se pridruži še do 100 študentov.

Ali se te številke povečujejo? Ves čas se povečujejo, nikoli niso padle. Verjetno se tudi tekmovalcem zdi, da logike manjka v celotnem sistemu (smeh). V vseh teh letih smo pridno skrbeli za rast števila tekmovalcev. Izdali smo tri zbirke nalog s tekmovanj in v pripravi je že četrta. Komisija je na čelu z dr. Hafnerjem pripravila tudi učni načrt za izbirni predmet logika, ki se izvaja na nekaterih osnovnih šolah, vseskozi pa izvajamo tudi začetne in nadaljevalne seminarje za mentorje.

Logika je znanje, ki ga potrebuješ vsepovsod, brez logičnega mišljenja težko delaš. Z logiko veliko hitreje rešiš problem in veliko hitreje veš, kako in kje se ga lotiti. Logično znaš razmišljati ali pa ne, lahko pa se naučiš pravil reševanja logičnih nalog, ki jih pripravimo za tekmovanje.

Mogoče bi bilo treba logiko prenesti v kakšne državne ustanove. Zagotovo bi v državnem zboru in svetu potrebovali ure logike. Ko vsako leto pripravljamo seminarje iz logike za mentorje, vedno rečem, da bi z veseljem pripravila seminar za državne uslužbence, ker bi bilo zelo dobro, če bi za logiko vsaj malce slišati, da bi videli, kaj to je. Da bi videli, kako brez neumnosti napisati stavke, v končni fazi tudi zakone.

Poleti pa znotraj ZOTKS organizirate tudi poletne tabore, med drugim tudi v logiki. Že nekaj časa je tekmovanje iz logike sklenjeno tudi s taborom in otroci se ga zelo radi udeležijo. Tam na sproščen način rešujejo naloge iz logike, pridobivajo nova znanja in prijateljstva, poleg tega pa imajo številne športne aktivnosti. Ker je zanimanje zelo veliko, moramo včasih koga tudi odkloniti.

Na olimpijadah so slovenski učenci zelo uspešni. Na vseh olimpijadah, ki se jih udeležijo naši tekmovalci, so ti zelo uspešni. Državno tekmovanje iz logike se nadaljuje z lingvistiko in ko smo pred dvema letoma v Sloveniji organizirali lingvistično olimpijado, je bilo prvič prek 30 držav udeleženk. Letos je bila olimpijada v Pekingu, od koder smo prinesli celo srebrno in bronasto kolajno. Logika se na olimpijadi prelevi v lingvistiko.

Kaj je lingvistika? Lingvistika je nekaj zelo posebnega, to je prevajanje iz tujega jezika v tebi znani jezik. Poskušaš poiskati pravila tega neznanega jezika. S pomočjo logike poiščeš korene in nastaviš pravila. Neznanim stvarem poskušaš poiskati nekaj skupnega.

A na olimpijado odhajajo tudi drugi tekmovalci. Kemiki, biologi, računalničarji … Poleg logike pri nas na olimpijado odhajajo še na kemijsko, biološko, računalniško, naravoslovno olimpijado, na Exsposcience in na tekmovanje mladi znanstvenik EU. Poudarila bi, da smo na olimpijadah vedno zelo uspešni. Imamo recimo zlatega biologa, Domna Kampjuta, ki zdaj študira na Cambridgeu. Vedeti moramo namreč, da je pri nas biologija zelo zapostavljena in da je njegov uspeh še toliko večji.

Je študij na Cambridgeu prišel zaradi zlate kolajne? Tudi zato in zaradi njegove velike želje po študiju biologije. Drugje vzamejo te nagrade zelo resno, te tekmovalce pograbijo, pri nas pa to ni toliko pomembno.

Ali tekmovalce spremljate tudi pozneje na njihovi poti? Prizadevamo si za to, da bi kader, v katerega vlagamo, zadržali pri nas. Na nek način poskušamo dobiti nazaj nekaj njihovega znanja. Radi jih vključujemo v strokovne komisije in v pripravo različnih nalog. A žal se jih veliko razgubi po svetu.

Bi lahko rekli, da se na naravoslovju najbolj občuti beg možganov iz Slovenije? Zelo se čuti. Zelo veliko jih študira v tujini in tam tudi ostanejo. Na logiki nam najbolj uspeva zadržati ljudi, saj je to dolgotrajna tradicija. Logika je eno redkih tekmovanj, na katerem sodelujejo tudi študenti. Ti potem pomagajo pri popravljanju testov dijakov. To so študenti na različnih smereh, medicini, matematiki, fiziki, kemiji.

Koliko pa ima država posluha za mlade raziskovalce? Financiranje nevladnega sektorja je pri nas zelo neurejeno. ZOTKS sredstva pridobiva na javnih razpisih in za tekmovanja te objavlja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V zadnjih letih pri objavi razpisa in sofinanciranju zelo zamuja. Za šolsko leto, ki je za nami, mimo so že vsa tekmovanja, nismo prejeli niti sklepov. Sredstva lahko pričakujemo v decembru, ko bodo za nami že štirje meseci novega šolskega leta in novo tekmovanje iz logike. Težava je tudi višina teh sredstev. Za vsa mednarodna tekmovanja so v razpisu namenili 20 tisoč evrov. Samo naša organizacija je za letalske karte v tem poletju odštela 24 tisoč evrov, kar ne vključuje tekmovanj iz matematike, fizike, astronomije in še katerega. Stanje je skrb zbujajoče.

Kako dijaki pridejo do olimpijade? Pred vsako olimpijado so predtekmovanja. Najprej šolsko, nato državno tekmovanje. Če je na državnem tekmovanju nekdo zelo dober, doseže zlato priznanje, je povabljen na priprave. Na koncu pišejo izbirni test, ki je tako težak kot na olimpijadi, petkrat težji kot na državnem tekmovanju. Olimpijade so vsako leto v različnih državah, a praviloma sta to Bližnji vzhod in Kitajska. Kot kaže, je tam dovolj denarja (smeh). Pri nas je namreč nemogoče izpeljati olimpijade iz kemije in biologije, ker je polovica vrednosti eksperiment, za eksperiment pa je potrebnih toliko in toliko enakih pogojev.

Zakaj se otroci udeležujejo tekmovanj? Kdo jih spodbudi k tekmovanju? Najprej jih mora vsaj malce zanimati. Po drugi strani pa je mentor tisti, ki zelo motivira, in če so uspešni, potem vlagajo še več in imajo pred seboj cilj, da bodo šli študirat ali na olimpijado. Mislim, da je takšnih, ki mislijo samo na priznanje in nato na točke za Zoisovo štipendijo, zelo malo.

Ali katere šole na tekmovanjih še posebej izstopajo? Seveda, točno se ve, katere šole so dobre. Pozna se, kje so pravi mentorji, ki delajo z mladino.